KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji

Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Preberite večVideo vodnik

Ali ste vedeli?

Kmetijstvo

[KM14] Izpusti metana in didušikovega oksida

Neutral
13.04.2021

Izpusti toplogrednih plinov, predvsem metana in didušikovega oksida, so se od leta 1986 do 2019 v kmetijstvu zmanjšali za 11,0 %. Zmanjšanje je bilo največje v prašičereji, govedoreji ter na področju gnojenja kmetijskih rastlin. Hitro zmanjševanje izpustov je bilo značilno za prva leta tega obdobja. Zatem se je zmanjševanje upočasnilo.

Zadnji prispevki

[PO] LULUCF

[PO34] Razmerje razvojnih faz gozda

Bad
05.10.2021

Slovenski gozdovi so zastarani, sedanje razmerje razvojnih faz gozdov je neugodno, obnova gozdov poteka prepočasi oziroma površine v obnovo vpeljanih gozdov so premajhne, da bi lahko spremenili stanje neugodnega razmerja razvojnih faz gozda in tako zagotovili njegov trajnostni razvoj. Vloga gozdov kot ponora ogljika je s tem ogrožena.

[PO] LULUCF

[PO33] Površina obnovljenih gozdov glede na vrsto obnove

Neutral
05.10.2021

Večina obnove slovenskih gozdov še vedno poteka po naravni poti, s katero zagotavljamo stabilnost bodočih gozdnih sestojev in se prilagajamo spreminjajočim se rastiščnim razmeram, ki so posledica podnebnih sprememb. Obnova s sadnjo sadik in setvijo semena (umetna obnova) le dopolnjuje naravno obnovo takrat, ko se pojavijo motnje pri naravni obnovi gozda, ko ni možnosti za naravno nasemenitev, ob nevarnostih razvoja erozijskih procesov na razgaljenih gozdnih površinah (npr. zaradi ujm prizadeti sestoji) ali ko želimo spremeniti obstoječo, neustrezno drevesno (vrstno) sestavo gozda.

[PO] LULUCF

[PO32] Izpusti TGP zaradi spremembe rabe zemljišč

Good
05.10.2021

Izpusti TGP zaradi spremembe rabe zemljišč v splošnem kažejo padajoč trend. Izpusti TGP zaradi krčitev gozdov so se v letu 2019 zmanjšali za 1,2 % glede na leto prej, pri čemer več kot polovico ali 58 % teh izpustov nastane zaradi osnovanja kmetijskih zemljišč. Izpusti TGP zaradi sprememb rabe zemljišč v pozidana in sorodna zemljišča so se glede na leto prej zmanjšali za 5,8 %. Največji delež izpustov (60,3 %) je prispevalo širjenje pozidanih in sorodnih zemljišč na kmetijska zemljišča.

[PO] Kmetijstvo

[PO17] Učinkovitejše kroženje dušika v kmetijstvu – površine njiv in vrtov v ukrepih, ki zahtevajo gnojenje na podlagi hitrih talnih ali rastlinskih testov

Good
04.10.2021

Površine njiv in vrtov v ukrepih, ki zahtevajo gnojenje na podlagi hitrih talnih ali rastlinskih testov, so v zadnjih letih znatno presegle ciljno vrednost, ki je bila določena s Programom razvoja podeželja 2014−2020.

[PO] LULUCF

[PO31] Neto izpusti TGP

Bad
04.10.2021

Neto izpusti TGP v sektorju LULUCF so leta 2019 znašali -101 kt CO2 ekv. Sektor LULUCF je bil v obdobju 2014-2018 neto emitent, kar pomeni, da so bili izpusti sektorju večje kot ponori. K zmanjšanju ponorov v sektorju v tem obdobju je največ prispeval posek v gozdovih. Vendar se je ta v letu 2019 v primerjavi z letom prej po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije*1 zmanjšal za okoli 13 %. Količina sanitarnega poseka v letu 2019 je bila 2.835.623 m3 oz. 54 % celotnega poseka.

SLEDI NAM

Youtube EIONET kanal/ EIONET Slovenija

TWITTER