KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

V obdobju 1960-2015 se je srednja višina morja ob slovenski obali zvišala za 10 cm, v povprečju za 1,7 mm/leto oziroma v zadnjih 20 letih v povprečju 5 mm/leto. Ocenjuje se, da v zadnjem obdobju poleg globalnega zvišanja srednjih višin morja na povišanje višine morja pogosteje kot običajno vplivajo vremenske razmere v regiji. Ob slovenski obali in v Jadranu se v zadnjih dvajsetih letih višina morja zvišuje hitreje od evropskega in globalnega trenda. V primeru, da bi izostala infrastrukturna prilagajanja, lahko ob koncu stoletja ob podobnem trendu pričakujemo vsakodnevna poplavljanja najnižje ležečih urbanih predelov slovenske obale. Ocenjuje se, da se bo višina morske gladine evropskih morij povišala za 20 do 80 cm. Pogostost poplav bo zato večja za faktor 10 -100.


Kazalec prikazuje spremenljivost povprečnih letnih višin morja v Koprskem zalivu od leta 1960 dalje, najvišjo letno višino morja v Kopru za obdobje 1963-2015, pojavljanje ekstremnih višin morja v Sloveniji v obdobju 1960-2013, pričakovane spremembe relativne morske gladine do leta 2001 ter povečanje pogostosti poplav zaradi pričakovanih sprememb v višini morske gladine do leta 2100.

S kazalcem posredno spremljamo vpliv podnebnih sprememb na gibanje gladine morja. Globalni dvig gladine morja je v največji meri pod vplivom globalnih podnebnih sprememb, vpliva pa tudi na gladino evropskih morij. Evropska gladina morja se spremlja s pomočjo satelitskih meritev, ki odražajo prispevek globalnih podnebnih sprememb, ter s pomočjo meritev, ki temeljijo na merilnikih za spremljanje razlik med višino morja v času plime in oseke. Odražajo lokalno gibanje gladine morja, ki je pomembna za razvoj regionalnih strategij prilagajanja podnebnim spremembam.


Grafi

Slika MR02-1: Povprečna letna višina morja na merilni postaji Koper
Viri:

Dolgoletni niz višin morja ARSO, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2016

Prikaži podatke
1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969
srednja letna višina cm 218 216 213 219 211 217 220 214 215 214
1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979
srednja letna višina cm 220 216 215 213 216 212 215 216 217 216
1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989
srednja letna višina cm 217 217 216 216 218 216 218 218 217 211
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999
srednja letna višina cm 211 212 216 217 221 219 220 216 217 219
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
srednja letna višina cm 219 219 217 217 222 220 223 221 222 227
2010 2011 2012
srednja letna višina cm 232 223 222
Slika MR02-2: Najvišja letna višina morja
Viri:

Dolgoletni niz višin morja ARSO, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2016

Prikaži podatke
1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972
najvišja letna višina morja cm 314 313 323 352 327 330 394 325 310 320
1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982
najvišja letna višina morja cm 314 308 331 325 320 318 356 361 330 361
1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992
najvišja letna višina morja cm 316 326 326 345 309 305 320 311 333 327
1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002
najvišja letna višina morja cm 340 310 334 329 330 320 319 321 311 325
2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
najvišja letna višina morja cm 305 342 322 316 326 372 338 342 321
Slika MR02-3: Pojavljanje ekstremnih višin morja
Viri:

Dolgoletni niz višin morja ARSO, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2016

Prikaži podatke
1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970
število dni/leto, ko je visoka voda presegla 3m število dni/leto 3 7 11 5 10 9 6 8 7 6
1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980
število dni/leto, ko je visoka voda presegla 3m število dni/leto 4 2 2 3 3 4 1 5 15 5
1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990
število dni/leto, ko je visoka voda presegla 3m število dni/leto 11 7 8 10 3 4 6 1 2 7
1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000
število dni/leto, ko je visoka voda presegla 3m število dni/leto 3 16 9 5 7 16 16 7 10 12
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
število dni/leto, ko je visoka voda presegla 3m število dni/leto 8 10 3 16 3 6 4 14 25 31
2011
število dni/leto, ko je visoka voda presegla 3m število dni/leto 2
Slika MR02-4: Spremembe v globalni višini morja, 1960-2013
Viri:

EEA, Global and European sea level rise, 2016

Slika MR02-5: Pričakovane spremembe relativne morske gladine (leto 2100)
Viri:

EEA, Global and European sea level rise

*Opombe k sliki MR2-5: Po scenariju RCP4.5.

Slika MR02-6: Povečanje pogostosti poplav zaradi pričakovanih sprememb v višini morske gladine (leto 2100)
Viri:

EEA, Global and European sea level rise
*Opomba: Po scenariju RCP 4.5


Cilji

Seznanjanje upravljavcev z namenom boljšega prilagajanja na predvidene spremembe. Zgodnje zaznavanje trenutnih in dolgoročnih odstopanj višin morja, kar bo izboljšalo napovedovanje in opozarjanje pred izjemnimi hidrološkimi pojavi na morju.

Evropska unija je sprejela Strategijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam. Ta vsebuje ukrepe, kot na primer: gradnja infrastrukture za obrambo pred poplavami, manjša poraba vode, prilagoditev gradbenih predpisov, razvoj poljščin, ki so odpornejše na sušo. Vsaka država članica mora do leta 2017 pripraviti svojo strategijo za prilagajanje podnebnim spremembam.


V Koprskem zalivu opazujemo spremenljivost višine morja od leta 1960. Merilno mesto je namenjeno predvsem spremljanju in napovedovanju poplavnih višin morja, daljši časovni nizi in analiza vplivnih parametrov pa dajejo vpogled tudi v učinek podnebnih sprememb.

Srednja letna višina morja se je v opazovanem obdobju gibala med 211 in 232 cm. Največji odmik od srednje vrednosti za dolgoletno obdobje 1960–2015, ki znaša 218 cm, je bil 14 cm leta 2010.

 

Zaradi značilne dinamike Jadranskega morja in geografske lege merilne postaje Koper v njegovem severnem delu lahko ugotavljamo, da je zviševanje gladine morja ob slovenski obali tudi posledica pogostosti vremenskih sprememb. Pri globalni oceni se sicer večji delež zviševanja gladine pripisuje raztezanju morij zaradi njihove povišane temperature in taljenju ledenikov.

Ekstremne višine morja povzročajo ob slovenski obali padanje zračnega pritiska, močni južni vetrovi in predvsem resonanca vremenskih vplivnih parametrov z lastnim dolgoperiodičnim 23-urnim valovanjem Jadranskega morja (seischi).

V opazovanem obdobju je višina morja več kot 471-krat dosegla ali presegla točko poplavljanja (300 cm). Največja izmerjena višina morja je bila 394 cm. Poplave so večinoma v jesensko-zimskih mesecih, občasno tudi v spomladanskih, povprečno nekaj več kot osemkrat letno in največ 31-krat v letu. Pogosto se ob neugodnih vremenskih razmerah število prekoračitev višine 300 cm poveča zaradi lastnega dolgoperiodičnega valovanja morja, ki se v obliki dušenega nihanja lahko pojavlja več dni po pričetku vremenske motnje.

Zvišanje gladine morja zaradi podnebnih sprememb zahteva raznovrstno prilagajanje. Urbana slovenska obala je delno prilagojena na sedanje poplavne razmere in napovedi nadaljnjega zviševanja gladine.

Odvisno od različnih scenarijev podnebnih sprememb in regionalnih razlik se bo morska gladina morij po svetu dvignila za od 20 cm do 80 cm do leta 2100 (EEA, 2016). Enako velja tudi za Evropska morja. Regionalne razlike je težko napovedovati, saj je dvig gladine morja odvisen od gostote in slanosti morja, morskih tokov, lokalnih sprememb v Zemljinem gravitacijskem polju, vertikalnih premikov kopnega in atmosferskih neviht. Zaradi dviganja površja Skandinavskega polotoka se bo relativna morska gladina Baltskega morja in severnega Atlantika. Po scenariju RCP 4.5 se bo gladina Sredozemskega morja zvišala za 40-50 cm, Jadranskega pa približno 10 cm manj.

Pogostost poplav se bo do leta 2100 povečala za faktor 10 na večini lokaciji v Evropi, pa tja do faktorja 100 ali celo 1000 na nekaterih evropskih lokacija. Največjo spremembo v pogostosti poplav pričakujemo na Atlantski obali Španije in Portugalske, najmanjše na obalah Baltskega morja, sej se bo relativna morska gladina tam celo znižala. Na obalah Jadranskega morja naj bi se pogostost poplav povečala za faktor 26-50. V splošnem velja, da povečanje morske gladina za 10 cm, poveča pogostost poplav za faktor 10.


Metodologija

Podatki za Slovenijo

Cilji povzeti po: Strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam

Izvorna baza podatkov oz. vir: zbirka Dolgoletni niz višin morja, Agencija RS za okolje

Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje

Datum zajema podatkov za kazalec: September 2016

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Zvezne meritve so opravljene na merilni postaji Koper, podlaga za izračun kazalca (letna povprečja) pa so urne vrednosti višin morja. Podatki so pridobljeni skladno z mednarodnimi standardi. Leta 2005 so bili podatki in tudi merilna mreža prenovljeni v sklopu projekta EU FP5 ESEAS RI. Standardne metode izračuna povprečnih letnih višin morja so opisane v priročnikih Medvladne oceanografske komisije (IOC - Intergovernmental Oceanographic Commision) Manuals and guides No. 14: Volumes I-III.

Informacije o kakovosti:
Za kakovost kazalca je poleg lokacije pomembna dolžina niza podatkov in njihova kakovost. Lokacija je za severni del Jadrana primerna, ker je dinamika morja v Koprskem zalivu za Istrskim polotokom relativno majhna. Kljub temu meteorološke spremembe ob ciklonskih prehodih znatno vplivajo na višine morja. Dolžina niza je primerna za uvrstitev na mednarodne sezname nihanja višin morja. Kakovost nizov podatkov ob vzhodni obali Jadranskega morja je mednarodno dobro ocenjena. Z začetkom leta 2006 je merilno mesto v Kopru prenovljeno. Pomen podatkov kazalca povečujejo: monolitnost merilne postaje, najsodobnejša merilna oprema za višine morja skupaj z zveznimi GPS in občasnimi gravimetričnimi meritvami višinskih zemeljskih pomikov merilnega mesta, standardi ISO ARSO in globalna izmenjava podatkov.

Prednosti in slabosti kazalca:

Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Arhivski podatki so na boljo.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije za Slovenijo niso izdelane.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

Podatki za druge države

 

Izvorna baza podatkov oz. vir: EEA, Global and European sea level rise, CSI 047, CLIM 012

Skrbnik podatkov: Evropska okoljska agencija

Datum zajema podatkov za kazalec: september 2016

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so na voljo za obdobje 1960-2013

Informacije o kakovosti

Prednosti in slabosti kazalca: Prednost kazalca je, da so podatki pridobljeni s satelitskim višinomerom, kar jim daje natančnost in prostorsko primerljivost.  Slabost kazalca je, da so satelitski podatki dostopni šele od leta 1993, pred tem pa so podatki rekonstruirani.

Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki od leta 1993 naprej so zanesljivi, pred tem pa manj.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije):Projekcije se izdelane za leto 2100, zato je negotovost projekcij velika. 
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost:1

 

Drugi viri in literatura

  • White paper, Coastal Zone Management in the Mediterranean, UNEP, 2001.

 

 

Povezave

The Global Sea Level Observing System (GLOSS), MedGLOSS, PSMSL

 

 

Datum zajema podatkov

Related indicators