KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Populacija rjavega medveda (Ursus arctos) v Sloveniji je del populacije razširjene na območju Alp – Dinaridov – Pindskega gorstva, ki je ena večjih populacij v Evropi. Njena številčnost je ocenjena na 2100–2500 osebkov. Stanje populacije v Sloveniji od leta 1995 spremlja Zavod za gozdove Slovenije in jo ocenjuje kot ugodno. Rjavi medved je življenjsko vezan na velika gozdna območja, ki so v Sloveniji predvsem visoko kraški gozdovi jelke in bukve, zato kazalec hkrati posredno odraža tudi ohranjenost te gozdne krajine večinoma uvrščene v območje omrežja Natura 2000.


Kazalec prikazuje stanje v populaciji rjavega medveda v Sloveniji in posredno ohranjenost medvedovega življenjskega prostora. Sestavljen je iz več podkazalcev, ki prikazujejo: spolno strukturo osebkov odvzetih iz narave, različne razloge odvzema osebkov iz narave, beleženje škod, ki jih je medved povzročil na premoženju ljudi in podatke opazovanj medvedov na mreži stalnih števnih mest.


Grafi

Slika NB06-1: Število škodnih primerov, ki jih je povzročil rjavi medved
Viri: 
Statistike škodnih primerov, ki jih rjavi medved povzroči na premoženju človeka, Zavod za gozdove Slovenije, Agencija RS za okolje (2017)
Prikaži podatke

škoda v EUR

škodni primeri

1995

11795

57

1996

25621

45

1997

40580

81

1998

120653

105

1999

99825

138

2000

52638

139

2001

44240

123

2002

131377

503

2003

64922

239

2004

124129

466

2005

194866

817

2006

145160

589

2007

81866

294

2008

170679

578

2009

154314

380

2010

252497

629

2011

113703

311

2012

232339

592

2013

145066

364

2014

192206

519

2015

148344

355

2016

129544

305

Slika NB06-2: Struktura odvzema rjavega medveda iz narave
Viri: 
Statistike strukture odvzema iz populacije rjavega medveda, Zavod za gozdove Slovenije (2017)
Prikaži podatke

skupaj

-

neznano

nad 150 kg

od 101 do 150 kg

do 100 kg

-

neznano

samice

samci

neznano

samice

samci

1995

36

0

1

6

12

17

0

2,80

33,30

63,90

1

12

23

1996

49

0

0

5

15

29

0

2

34,70

63,30

1

17

31

1997

43

0

0

2

13

28

0

0

46,50

53,50

0

20

23

1998

61

0

1

8

20

32

0

4,90

32,80

62,30

3

20

38

1999

56

0

1

11

7

37

0

1,80

33,90

64,30

1

19

36

2000

63

0

0

6

16

41

0

0

39,70

60,30

0

25

38

2001

56

0

2

7

14

33

0

3,60

35,70

60,70

2

20

34

2002

116

0

1

9

20

86

0

0,90

36,20

62,90

1

42

73

2003

72

0

0

6

13

53

0

1,40

36,10

62,50

1

26

45

2004

80

0

2

9

17

52

0

2,50

36,30

61,30

2

29

49

2005

95

0

0

4

22

69

0

0

47,40

52,60

0

45

50

2006

126

0

0

13

31

81

0

1,60

47,60

50,80

2

60

64

2007

108

0

0

15

21

72

0

0,90

44,40

54,60

1

48

59

2008

92

0

1

5

21

65

0

3,30

41,30

55,40

3

38

51

2009

85

0

1

10

19

55

0

2,40

34,10

63,50

2

29

54

2010

108

0

0

8

26

74

0

0

44,40

55,60

0

48

60

2011

64

0

0

7

13

44

0

6,30

45,30

48,40

4

29

31

2012

132

0

0

10

21

101

0

2,30

40,90

56,80

3

54

75

2013

58

0

0

6

9

43

0

8,60

44,80

46,60

5

26

27

2014

143

0

2

18

24

99

0

0,60

49,70

49,70

1

71

71

2015

116

0

0

13

23

80

0

0

38,80

61,20

0

45

71

2016

48

0

0

6

5

37

0

4,20

33,30

62,50

2

16

30

Slika NB06-3: Odvzem rjavega medveda iz narave po vzrokih
Viri: 
Statistike strukture odvzema iz populacije rjavega medveda, Zavod za gozdove Slovenije (2017)
Prikaži podatke

odvzem - skupaj

odstrel - skupaj

izgube

odlov

izredni odstrel

redni odstrel

1995

36

32

4

0

2

30

1996

49

43

4

2

9

34

1997

43

32

10

1

7

25

1998

61

50

11

0

8

42

1999

56

42

12

2

6

36

2000

63

45

15

3

8

37

2001

56

41

13

2

8

33

2002

116

90

23

3

25

65

2003

72

61

11

0

15

46

2004

80

60

20

0

14

46

2005

95

73

22

0

37

36

2006

126

94

27

5

18

76

2007

108

89

19

0

21

68

2008

92

75

17

0

14

61

2009

85

69

16

0

13

56

2010

108

98

10

0

5

93

2011

64

57

7

0

6

51

2012

132

100

32

0

15

85

2013

58

48

10

0

4

44

2014

143

120

23

0

11

109

2015

116

99

17

0

6

93

2016

48

31

16

1

3

28

Slika NB06-4: Struktura populacije rjavega medveda pomladi in jeseni v obdobju 2004-2016
Viri: 
Statistike spremljanja trendov številčnosti populacije in populacijske strukture rjavega medveda, Zavod za gozdove Slovenije in Lovska zveza Slovenije (2017)
Prikaži podatke

ostali medvedi

mladiči 1+

mladiči 0+

medvedke z mladiči 1+

medvedke z mladiči 0+

pomlad

46

20

16

9

9

jesen

42

11

27

5

15

Slika NB06-5: Povprečno število opaženih medvedov na števno mesto
Viri: 
Statistike spremljanja trendov številčnosti populacije in populacijske strukture rjavega medveda, Zavod za gozdove Slovenije in Lovska zveza Slovenije (2017)
Prikaži podatke

skupaj

jesen

pomlad

2004

0,84

0,80

0,87

2005

1,16

1,15

1,17

2006

1,03

0,95

0,98

2007

0,71

0,46

0,96

2008

1,09

1,22

0,94

2009

0,95

0,82

1,08

2010

1,09

1,23

0,95

2011

0,76

0,51

1

2012

1,13

1,17

1,09

2013

1,06

1,02

1,11

2014

1,42

1,49

1,35

2015

1,20

1,14

1,26

2016

1,05

1

1,10


Cilji

Ohranjanje ugodnega stanja populacije rjavega medveda in zmanjševanje konfliktov .


Populacija rjavega medveda (Ursus arctos) v Sloveniji je del populacije razširjene na območju Alp – Dinaridov – Pindskega gorstva, ki je ena večjih populacij v Evropi. Njena številčnost je ocenjena na 2100–2500 osebkov. Zavod za gozdove Slovenije na podlagi spremljanja stanja populacije ocenjuje, da je populacija v Sloveniji v ugodnem stanju.

Rjavi medved je vrsta uvrščena na Rdeči seznam ogroženih živalskih vrst, v kategorijo E (prizadeta vrsta). Zavarovan je tako s slovensko, evropsko kot tudi mednarodno zakonodajo, ki med drugim določajo obveznost spremljanja stanje ohranjenosti vrst, pri čemer posebno pozornost posvetijo prednostnim vrstam. Rjavi medved je določen kot prednostna vrsta.

Spremljanja stanja v populaciji medveda se v Sloveniji od leta 2003 izvaja na podlagi rednega štetja rjavega medveda na mreži stalnih števnih mest (3x letno na 167 mestih) v času polne lune ter na podlagi evidentiranja znakov prisotnosti rjavega medveda v loviščih s posebnim namenom. Podatki so zaradi spremembe metodologije, zaradi dostopnosti do bolj natančnih podatkov o dejanskih števnih mestih, nekoliko drugačni kot v prejšnjih poročanjih. Povprečno število opaženih medvedov na števno mesto je bilo leta 2005 večje kot leta 2004, nato začne število padati, v letu 2008 pa je opazen porast, število se v letu 2009 in 2010 ni bistveno spremenilo, v letu 2011 je močno padlo, vendar je število v letu 2012 ponovno podobno kot v letih 2009 in 2010. Opaženo število medvedov na števno mesto v obdobju 2004 – 2016 je bilo najnižje v letu 2007, v letu 2014 pa je število opaženih medvedov najvišje, v letu 2015 in 2016 število opaženih medvedov pada. Časovno obdobje spremljanja tega podkazalca je prekratko za ugotavljanje trenda gibanja populacije rjavega medveda v Sloveniji. Spremljanje spolne in starostne strukture na pomladanskem in jesenskem štetju medvedov kaže, da je jeseni v slovenski populaciji rjavega medveda najmanj 15 % medvedk, ki vodijo v povprečju 1,86 mladiča starosti do enega leta. Delež mladičev v istem obdobju je v prvem življenjskem letu 28 % in v drugem življenjskem obdobju 11 %, torej skupaj predstavljajo mladiči 39 % delež celotne populacije.

V raziskavi Biotehniške fakultete o rjavem medvedu so bile analizirane demografske značilnosti in vzroki smrtnosti 1120 rjavih medvedov, odvzetih iz narave v letih 1998 -2010. Rekonstrukcija populacijske dinamike je pokazala, da v preteklosti odstrel medvedov v Sloveniji verjetno ni bil trajnosten, vendar populacija ni upadla zaradi stalnega dotoka osebkov iz Hrvaške, kjer je bil odstrel manjši. Populacija je v obdobju 1998–2006 naraščala, v naslednjem letu pa je nekoliko upadlo. V zadnjih štirih letih je populacija v Sloveniji najverjetneje stabilna, tudi odvzem je postal trajnosten. Raziskava je pokazala, da je pričakovana številčnost za leto 2012 (upoštevaje načrtovan odvzem za leto 2011/2012) ocenjena na približno 440 medvedov. Z genetsko molekularnimi raziskavami rjavih medvedov so raziskovalci Biotehniške fakultete konec leta 2007 v slovenskem delu populacije zabeležili 354 različnih medvedov (159 samcev in 195 samic). Na podlagi te številke je bila z metodo modeliranja ulova – označevanja – ponovnega ulova za celotno območje razširjenosti medveda izdelana še ocena njihove številčnosti, ki s 95-odstotno stopnjo zaupanja znaša med 394 in 475 rjavih medvedov.

Škodo, ki jo rjavi medved povzroči na premoženju ljudi, ugotavljajo pooblaščenci za ocenjevanje škode, to so uslužbenci Zavoda za gozdove Slovenije. Podatki se beležijo od leta 1995. Sistem spremljanja škod in izplačevanja odškodnin se je v tem času nekajkrat spremenil. Podkazalec zato ni nujno neposredno povezan s številčnostjo populacije rjavega medveda. V letu 2005 je izplačevanje odškodnin prevzelo ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave in od takrat se vodi po enotni metodologiji.

Podlaga za upravljanje s populacijo rjavega medveda je Strategija upravljanja z rjavim medvedom (Ursus arctos) v Sloveniji, ki jo je Vlada RS sprejela januarja 2002 in iz nje izhajajoč Akcijski načrt upravljanja z rjavim medvedom (Ursus arctos) v Sloveniji. V Strategiji je odvzem živali iz narave, kot eden od ukrepov upravljanja, razdeljen na: odstrel določenega števila medvedov z namenom omogočanja sožitja s človekom, izjemen odstrel medvedov, ki neposredno ogrožajo človeka in njegovo premoženje, odlov živih medvedov za naselitev v naravo ali preselitev na drugo mesto v naravi, odlov osamelih mladičev ali poškodovanih živali ter izguba zaradi povoza ali drugega razloga pogina. Podatke o odvzemih medvedov iz narave od leta 1995 vodi Zavod za gozdove Slovenije. Trend odvzema rjavega medveda iz populacije je v obdobju 1995–2016 naraščajoč. Redni odstrel predstavlja v povprečju 66,0 %, izredni odvzem 14,1 %, izgube 18,8 % in ostalo 1,1 %. V obdobju 1995–2016 je bilo iz populacije odvzetih 57 % samcev in 41 % samic. Takšno razmerje pomeni odmik od naravne spolne strukture, saj je razmerje ob rojstvu mladičev praviloma 1 : 1, in prispeva k povišanju rodnosti populacije.


Cilji in pravna podlaga

Cilji in pravne podlage: Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO), Uradni list RS, št. 2/2006, in Strategiji upravljanja z rjavim medvedom (Ursus arctos) v Sloveniji (sprejeta na seji Vlade Republike Slovenije dne 24. 1. 2002).

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

V okviru statistik o populaciji rjavega medveda se zbirajo podatki o vzroku odvzema medvedov iz narave ter spolu in teži medvedov odvzetih iz narave. Podatki se zbirajo kontinuirano že od leta 1995. Podatki o velikosti in strukturi populacije rjavega medveda se zbirajo z vsakoletnim opazovanjem medvedov na 167 stalnih mestih. Popisuje se samice z mladiči, mladiče in odrasle medvede. Opazovanje se izvede 2 krat na leto.

Podatki so predstavljeni v grafih in tabelah, zaradi preglednosti so preračunani v deleže.
 

Izvorna baza podatkov
Statistike strukture odvzema iz populacije rjavega medveda, Zavod za gozdove Slovenije
Datum zajema podatkov
20.07.2017
Podatki za obdobje
1996-2016
Geografska pokritost
Slovenija
Izvorna baza podatkov
Statistike škodnih primerov, ki jih rjavi medved povzroči na premoženju človeka, Zavod za gozdove Slovenije, Agencija RS za okolje
Datum zajema podatkov
20.07.2017
Podatki za obdobje
1996-2015
Geografska pokritost
Slovenija
Izvorna baza podatkov
Statistike spremljanja trendov številčnosti populacije in populacijske strukture rjavega medveda, Zavod za gozdove Slovenije in Lovska zveza Slovenije
Datum zajema podatkov
20.07.2017
Podatki za obdobje
1996-2015
Geografska pokritost
Slovenija
Izvorna baza podatkov
ODSEV – evidenca odškodninskih zahtevkov, Agencija RS za okolje
Datum zajema podatkov
20.07.2017
Podatki za obdobje
1995-2016
Geografska pokritost
Slovenija
Informacije o kakovosti za ta kazalec

- Prednosti in slabosti kazalca: Uporabljeni so uradni podati, ki se uporabijo tudi pri določitvi višine vsakoletnega odvzema iz narave z odstrelom rjavega medveda po 7a členu Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Zavod za gozdove Slovenije zbira podatke po enotni metodologiji že od leta 1995, opazovanje živali na stalnih števnih mestih pa od leta 2003. Z enakim merjenjem razlik v daljšem časovnem obdobju je njihov pretekli trend namreč dovolj dober pokazatelj stanja kazalca.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Se ne nanaša na kazalec.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

- Statistična baza odvzema, škod in štetij na stalnih števnih mestih. Zavod za gozdove Slovenije, Lovska zveze Slovenije.
- Strokovno mnenje za odstrel velikih zveri za obdobje 1. 10. 2017 – 30. 9. 2018. Zavod za gozdove Slovenije.
- Jerina, K., Adamič, M., Marenče, M., Jonozovič, M., 2003. Development of a brown bear population management plan. LIFE Natura III project.
- ODSEV – evidenca odškodninskih zahtevkov, Agencija RS za okolje, 2011. Skrbnik: Petra Ulamec. Splet: http://sirena.arso.gov.si/odsev/
- Jerina, K., Adamič, M. 2007. Analiza odvzetih rjavih medvedov iz narave v Sloveniji v obdobju 2003–2006 na podlagi starosti, določene z brušenjem zob. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire.
- Kos, I. s sodelavci 2008. Analiza medvedov, odvzetih iz narave, in genetsko-molekularne raziskave populacije medveda v Sloveniji. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo.


Povezani kazalci


TWITTER