KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Populacija rjavega medveda v Sloveniji je del populacije razširjene na območju Alp – Dinaridov – Pindskega gorstva, ki je ena večjih populacij v Evropi. Njena številčnost je ocenjena na 2100–2500 osebkov. Stanje populacije v Sloveniji od leta 1995 spremlja Zavod za gozdove Slovenije in jo ocenjuje kot ugodno. Rjavi medved je življenjsko vezan na velika gozdna območja, ki so v Sloveniji predvsem visoko kraški gozdovi jelke in bukve, zato kazalec hkrati posredno odraža tudi ohranjenost te gozdne krajine večinoma uvrščene v območje omrežja Natura 2000.


Kazalec prikazuje stanje v populaciji rjavega medveda (Ursus arctos) v Sloveniji in posredno ohranjenost medvedovega življenjskega prostora. Sestavljen je iz več podkazalcev, ki prikazujejo: spolno strukturo osebkov odvzetih iz narave, različne razloge odvzema osebkov iz narave, beleženje škod, ki jih je medved povzročil na premoženju ljudi in podatke opazovanj medvedov na mreži stalnih števnih mest.


Grafi

Slika NB06-1: Število škodnih primerov, ki jih je povzročil rjavi medved
Viri: 

Statistike škodnih primerov, ki jih rjavi medved povzroči na premoženju človeka, Zavod za gozdove Slovenije, 2011, Agencija RS za okolje, 2011.

Prikaži podatke
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
škodni primeri število 57 45 81 105 138 139 123 503 239 466
škoda v EUR EUR 11795 25621 40580 120653 99825 52638 44240 131377 64922 124129
2005 2006 2007 2008 2009 2010
škodni primeri število 817 589 294 625 380 629
škoda v EUR EUR 194866 145160 81866 171353 154314 252497
Slika NB06-2: Struktura odvzema rjavega medveda iz narave
Viri: 

Statistike strukture odvzema iz populacije rjavega medveda, Zavod za gozdove Slovenije, 2011.

Prikaži podatke
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
samci število 23 31 23 38 36 38 34 73 45 49
samice število 12 17 20 20 19 25 20 42 26 29
neznano število 1 1 0 3 1 0 2 1 1 2
samci % 63.9 63.3 53.5 62.3 64.3 60.3 60.7 62.9 62.5 61.3
samice % 33.3 34.7 46.5 32.8 33.9 39.7 35.7 36.2 36.1 36.3
neznano % 2.8 2 0 4.9 1.8 0 3.6 0.9 1.4 2.5
-
do 100 kg število 17 29 28 32 37 41 33 86 53 52
od 101 do 150 kg število 12 15 13 20 7 16 14 20 13 17
nad 150 kg število 6 5 2 8 11 6 7 9 6 9
neznano število 1 np np 1 1 np 2 1 np 2
-
skupaj število 36 49 43 61 56 63 56 116 72 80
2005 2006 2007 2008 2009 2010
samci število 50 64 59 51 54 60
samice število 45 60 48 38 29 48
neznano število 0 2 1 3 2 0
samci % 52.6 50.8 54.6 55.4 63.5 55.6
samice % 47.4 47.6 44.4 41.3 34.1 44.4
neznano % 0 1.6 0.9 3.3 2.4 0
-
do 100 kg število 69 81 72 65 55 74
od 101 do 150 kg število 22 31 21 21 19 26
nad 150 kg število 4 13 15 5 10 8
neznano število np np np 1 1 np
-
skupaj število 95 125 108 92 85 108
Slika NB06-3: Odvzem rjavega medveda iz narave po vzrokih
Viri: 

Statistike strukture odvzema iz populacije rjavega medveda, Zavod za gozdove Slovenije, 2011.

Prikaži podatke
lovska leta 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
redni odstrel število 30 34 25 42 36 37 33 65 46 46
izredni odstrel število 2 9 7 8 6 8 8 25 15 14
odlov število 2 1 2 3 2 3
izgube število 4 4 10 11 12 15 13 23 11 20
odstrel - skupaj število 32 43 32 50 42 45 41 90 61 60
odvzem - skupaj število 36 49 43 61 56 63 56 116 72 80
lovska leta 2005 2006 2007 2008 2009 2010
redni odstrel število 36 76 68 61 56 93
izredni odstrel število 37 18 21 14 13 5
odlov število 5
izgube število 22 27 19 17 16 10
odstrel - skupaj število 73 94 89 75 69 98
odvzem - skupaj število 95 126 108 92 85 108
Slika NB06-4: Struktura populacije rjavega medveda pomladi in jeseni v obdobju 2004-2011
Viri: 

Statistike spremljanja trendov številčnosti populacije in populacijske strukture rjavega medveda, Zavod za gozdove Slovenije in Lovska zveza Slovenije, 2011.

Prikaži podatke
pomlad jesen
medvedke z mladiči 0+ % 8 14
medvedke z mladiči 1+ % 10 7
mladiči 0+ % 15 26
mladiči 1+ % 21 14
ostali medvedi % 46 39
Slika NB06-5: Povprečno število opaženih medvedov na števno mesto
Viri: 

Statistike spremljanja trendov številčnosti populacije in populacijske strukture rjavega medveda, Zavod za gozdove Slovenije in Lovska zveza Slovenije, 2011.

Prikaži podatke
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
pomlad število 0.94 1.34 1.12 0.96 0.94 1.03 0.93
jesen število 0.94 1.48 0.94 0.46 1.2 0.78 1.17
skupaj število 0.94 1.41 1.03 0.71 1.07 0.91 1.05

Cilji

Ohranjanje ugodnega stanja populacije rjavega medveda in zmanjševanje konfliktov.


Populacija rjavega medveda (Ursus arctos) v Sloveniji je del populacije razširjene na območju Alp – Dinaridov – Pindskega gorstva, ki je ena večjih populacij v Evropi. Njena številčnost je ocenjena na 2100–2500 osebkov. Zavod za gozdove Slovenije na podlagi spremljanja stanja populacije ocenjuje, da je populacija v Sloveniji v ugodnem stanju in obsega.

Rjavi medved je vrsta uvrščena na Rdeči seznam ogroženih živalskih vrst, v kategorijo E (prizadeta vrsta). Zavarovan je tako s slovensko, evropsko kot tudi mednarodno zakonodajo, ki med drugim določajo obveznost spremljanja stanje ohranjenosti vrst, pri čemer posebno pozornost posvetijo prednostnim vrstam. Rjavi medved je določen kot prednostna vrsta.

Spremljanja stanja v populaciji medveda se v Sloveniji od leta 2003 izvaja na podlagi rednega štetja rjavega medveda na mreži stalnih števnih mest (3x letno na 167 mestih) v času polne lune ter na podlagi evidentiranja znakov prisotnosti rjavega medveda v loviščih s posebnim namenom. Povprečno število opaženih medvedov na števno mesto je bilo leta 2005 večje kot leta 2004, nato začne število padati, v letu 2008 pa je opazen porast, število se v letu 2009 in 2010 ni bistveno spremenilo. Časovno obdobje spremljanja tega podkazalca je prekratko za ugotavljanje trenda gibanja populacije rjavega medveda v Sloveniji. Spremljanje spolne in starostne strukture na pomladanskem in jesenskem štetju medvedov kaže, da je jeseni v slovenski populaciji rjavega medveda najmanj 14 % medvedk, ki vodijo v povprečju 1,84 mladiča starosti do enega leta. Delež mladičev v istem obdobju je v prvem življenjskem letu 26 % in v drugem življenjskem obdobju 14 %, torej skupaj predstavljajo mladiči 40 % delež celotne populacije.

V letu 2008 sta bili zaključeni dve raziskavi Biotehniške fakultete o rjavem medvedu v Sloveniji. Z raziskavama je bilo pridobljenih veliko bistvenih podatkov o rjavem medvedu, med drugim tudi ocena stanja populacije. Na podlagi starosti, določene z brušenjem zob medvedov, odvzetih iz narave, so raziskovalci ocenili populacijo v letu 1998, ki je znašala okoli 290 osebkov in postopoma naraščala do leta 2006, ko je ocenjena na okoli 370 osebkov. Nato je prišlo do ponovnega upadanja do ocenjene številčnosti v letu 2008 na okoli 320 osebkov. Razlog za naraščajočo oceno številčnosti populacije je po mnenju raziskovalcev velika rodnost, deloma pa tudi dotok osebkov iz hrvaškega dela populacije. Z genetsko molekularnimi raziskavami so konec leta 2007 v slovenskem delu populacije zabeležili 354 različnih medvedov (159 samcev in 195 samic). Na podlagi te številke je bila z metodo modeliranja ulova – označevanja – ponovnega ulova za celotno območje razširjenosti medveda izdelana še ocena njihove številčnosti, ki s 95-odstotno stopnjo zaupanja znaša med 394 in 475 rjavih medvedov.

Škodo, ki jo rjavi medved povzroči na premoženju ljudi, ugotavljajo pooblaščenci za ocenjevanje škode, to so uslužbenci Zavoda za gozdove Slovenije. Podatki se beležijo od leta 1995. Sistem spremljanja škod in izplačevanja odškodnin se je v tem času nekajkrat spremenil. Podkazalec zato ni nujno neposredno povezan s številčnostjo populacije rjavega medveda. V letu 2005 je izplačevanje odškodnin prevzelo Ministrstvo za okolje in prostor in od takrat se vodi po enotni metodologiji.

Podlaga za upravljanje s populacijo rjavega medveda je Strategija upravljanja z rjavim medvedom (Ursus arctos) v Sloveniji, ki jo je Vlada RS sprejela januarja 2002 in iz nje izhajajoč Akcijski načrt upravljanja z rjavim medvedom (Ursus arctos) v Sloveniji. V Strategiji je odvzem živali iz narave, kot eden od ukrepov upravljanja, razdeljen na: odstrel določenega števila medvedov z namenom omogočanja sožitja s človekom, izjemen odstrel medvedov, ki neposredno ogrožajo človeka in njegovo premoženje, odlov živih medvedov za naselitev v naravo ali preselitev na drugo mesto v naravi, odlov osamelih mladičev ali poškodovanih živali ter izguba zaradi povoza ali drugega razloga pogina. Podatke o odvzemih medvedov iz narave od leta 1995 vodi Zavod za gozdove Slovenije. Trend odvzema rjavega medveda iz populacije je v obdobju 1995–2010 naraščajoč. Redni odstrel predstavlja v povprečju 63 %, izredni odvzem 17 %, izgube 19 % in ostalo 1 %. V obdobju 1995–2010 je bilo iz populacije odvzetih 58 % samcev in 40 % samic. Takšno razmerje pomeni odmik od naravne spolne strukture, saj je razmerje ob rojstvu mladičev praviloma 1 : 1, in prispeva k povišanju rodnosti populacije.


Podatki za Slovenijo

Cilji in pravne podlage: Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO), Uradni list RS, št. 2/2006, in Strategiji upravljanja z rjavim medvedom (Ursus arctos) v Sloveniji (sprejeta na seji Vlade Republike Slovenije dne 24. 1. 2002).
Vir podatkov: Statistike strukture odvzema iz populacije rjavega medveda, Statistike škodnih primerov, ki jih rjavi medved povzroči na premoženju človeka in Statistike spremljanja trendov številčnosti populacije in populacijske strukture rjavega medveda, ki jih vodi Zavod za gozdove Slovenije; ODSEV – evidenca odškodninskih zahtevkov, ki jo vodi Agencija RS za okolje.
Skrbnik podatkov: Zavod za gozdove Slovenije, Agencija RS za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: 18. 8. 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: V okviru statistik o populaciji rjavega medveda se zbirajo podatki o vzroku odvzema medvedov iz narave ter spolu in teži medvedov odvzetih iz narave. Podatki se zbirajo kontinuirano že od leta 1995. Podatki o velikosti in strukturi populacije rjavega medveda se zbirajo z vsakoletnim opazovanjem medvedov na 167 stalnih mestih. Popisuje se samice z mladiči, mladiče in odrasle medvede. Opazovanje se izvede 2 krat na leto.
Metodologija obdelave podatkov:
Podatki so predstavljeni v grafih in tabelah, zaradi preglednosti so preračunani v deleže.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Uporabljeni so uradni podati, ki se uporabijo tudi pri določitvi višine vsakoletnega odvzema iz narave z odstrelom rjavega medveda po 7a členu Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Zavod za gozdove Slovenije zbira podatke po enotni metodologiji že od leta 1995, opazovanje živali na stalnih števnih mestih pa od leta 2003. Z enakim merjenjem razlik v daljšem časovnem obdobju je njihov pretekli trend namreč dovolj dober pokazatelj stanja kazalca.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Se ne nanaša na kazalec.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
- Statistična baza odvzema, škod in štetij na stalnih števnih mestih. Zavod za gozdove Slovenije, Lovska zveze Slovenije.
- Strokovno mnenje za odstrel velikih zveri za obdobje 1. 10. 2011 – 30. 9. 2012. Zavod za gozdove Slovenije, januar 2011.
- Jerina, K., Adamič, M., Marenče, M., Jonozovič, M., 2003. Development of a brown bear population management plan. LIFE Natura III project.
- ODSEV – evidenca odškodninskih zahtevkov, Agencija RS za okolje, 2011. Skrbnik: Petra Ulamec. Splet: http://sirena.arso.gov.si/odsev/
- Jerina, K., Adamič, M. 2007. Analiza odvzetih rjavih medvedov iz narave v Sloveniji v obdobju 2003–2006 na podlagi starosti, določene z brušenjem zob. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire.
- Kos, I. s sodelavci 2008. Analiza medvedov, odvzetih iz narave, in genetsko-molekularne raziskave populacije medveda v Sloveniji. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo.


Povezani kazalci


TWITTER