KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Trendi letnih padavin niso tako očitni kot temperaturni, razlike med posameznimi leti in območji so velike. Bolj kot spremembe letnih vrednosti nas skrbijo spremembe padavin po letnih časih. Kot je razvidno iz podnebnih projekcij se bo količina letnih padavin rahlo povečala, več padavin bo pozimi, nekoliko manj padavin pa bo poleti.  


Kazalec prikazuje gibanje letnih količin padavin v izbranih krajih v Sloveniji v obdobju 1961─2018. Poleg preteklih razmer smo povzeli tudi podnebne projekcije spremembe letnih padavin po kazalcih, ki sta jih objavili Agencija RS za okolje (za Slovenijo) in Evropska agencija za okolje (za Evropo).

Svetovno podnebje je zelo pomemben dejavnik v razvoju človeške civilizacije. Podnebje se spreminja hitreje, kot se je v preteklosti človeške vrste, in podnebne spremembe veljajo za enega največjih sodobnih izzivov, pred katerimi se je znašlo človeštvo (Svetovna meteorološka organizacija, 2016). Spremljanje padavin ima pomembno vlogo za usmerjanje ukrepov v kmetijstvu, turizmu, energetiki, pri oskrbi s pitno vodo in za delovanje ekosistemov. Dnevne količine padavin so standardni meteorološki parameter, ki ga v Evropi sistematično beležijo že od leta 1860.

 


Grafi

Slika PS09-1: Letna višina padavin (v mm) v Sloveniji v obdobju 1961-2018
Viri: 

Arhiv meteoroloških podatkov ARSO, Urad za meteorologijo, Agencija RS za okolje, 2019

Prikaži podatke

Kredarica [mm]

Rateče [mm]

Murska Sobota [mm]

Novo mesto [mm]

Ljubljana [mm]

1961

1983,50

1477,60

785,80

971,60

1371,50

1962

1796,30

1705,80

931,10

1201,50

1605,50

1963

2416

1804,80

831,70

1146,10

1430,60

1964

1738,10

1498,60

866,30

1319,40

1438

1965

2469,10

2289,90

1063,70

1341,40

1839,40

1966

1938,80

1711,10

969,80

1117,10

1300

1967

1835,50

1513,90

729,80

1019,40

1118,60

1968

2004,60

1657,30

612,40

881,50

1332,90

1969

1880,10

1806,70

786,90

1164,60

1444,70

1970

1701,70

1682,40

760,90

1159,70

1395,10

1971

1238,70

1272,70

563,20

854,60

1107,10

1972

1701,60

1691,70

1033,10

1389,70

1606,90

1973

2081,20

1607,40

808,90

837,20

1270,20

1974

1750,30

1358,70

911,80

1250

1412

1975

1999,40

1617,30

804,90

1025,30

1435,10

1976

1703,10

1480,10

750,90

1038,40

1424,60

1977

1699,90

1494,60

718,20

1108,50

1265,40

1978

2095,80

1735,90

676,10

947,70

1469,10

1979

2213,50

1892,30

912,40

1249,90

1474,70

1980

2099,10

1637,60

862

1247,30

1535

1981

1588,30

1312,10

767,50

1199,10

1402,30

1982

2324,60

1532,10

864,20

1181

1418,40

1983

1641,70

1199,90

634,30

944,10

1149,20

1984

2455,60

1496,50

740,60

1295,80

1423,70

1985

1874,10

1493,50

873,50

1257,20

1610,60

1986

2079,20

1191,80

787,60

1213

1265

1987

2799,40

1654,50

981,60

1232

1527,80

1988

2255,90

1191,20

721,90

1114,70

1178,30

1989

1899,90

1318,90

775,70

1228,50

1211,10

1990

2545,30

1552,70

900,40

1191,70

1331,30

1991

2148,20

1440,50

803,60

1140,20

1181,90

1992

2066,40

1482,80

688,90

1263,60

1432,50

1993

1801,50

1446

677,40

1188,10

1176,50

1994

1769,40

1326,60

989,20

1211,10

1406,70

1995

1679,70

1128,60

924

1405

1422,80

1996

1951,40

1596,60

1025,70

1245,10

1446,40

1997

1800,30

1195,40

691,70

990,70

1229,90

1998

2156,90

1400,70

839,10

1041

1359,20

1999

2376,10

1578,90

772,40

1299,40

1500,70

2000

2572,70

1891,10

650,60

826,70

1363,10

2001

2229,60

1439,50

643

1053,40

1327,70

2002

2093,10

1457,90

754,10

1379,20

1287,80

2003

1623,20

1652,50

514,70

886,40

1091

2004

2240,80

1637,50

803,60

1196,50

1696,10

2005

1751,80

1239,20

868,80

1381,60

1403,30

2006

1887

1175,40

852

1084,10

1140,80

2007

1761

1311

817

1114

1196

2008

2180

1911

708

1135

1490

2009

2259

1782

989

1066

1406

2010

2343

1703

876

1278

1798

2011

1497

1293

693

834

998

2012

2204

1700

782

1147

1340

2013

2176

1598

912

1259

1531

2014

2449

2084

1093

1482

1841

2015

1755

1233

690

1084

1106

2016

2295

1666

787

1146

1322

2017

2230

1936

892

1071

1531

2018

1740

1471

787

1106

1377

Slika PS09-2: Časovni potek spremembe letne višine padavin v Sloveniji do konca 21. stoletja
Slika PS09-3: Predvidena sprememba letnih, zimskih in poletnih padavin v Sloveniji in pripadajoča zanesljivost spremembe
Slika PS09-4: Predvidena sprememba letnih in poletnih padavin v Evropi, v obdobju 2071-2100 (v %)
Opomba: 

Predvidene spremembe letnih (levo) in poletnih (desno) padavin (%) v obdobju 2071-2100 v primerjavi z referenčnim obdobjem 1971-2000 za pesimistični scenarij RCP 8.5. Projekcije temeljijo na povprečju simulacij ansambla regionalnih podnebnih modelov (RCM) pobude EURO-CORDEX. 


Cilji

  • redno spremljanje gibanja padavin
  • ugotavljanje dolgoročnejših sprememb v okolju
  • zbiranje informacij za oceno sprememb v podnebju
  • priprava strokovnih podlag za zmanjševanje morebitnih negativnih posledic
  • zagotavljanje strokovnih podlag za načrtovanje in izvajanje zaščite, pripravljenosti ter sodelovanja različnih sektorjev pri zagotavljanju ustreznih prilagoditvenih ukrepov

Spremljanje gibanja padavin je ključno za uvajanje ukrepov na področju prilagajanja na podnebne spremembe v različnih sektorjih. Prvi sveženj strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam je bil predstavljen leta 2013. Pomembnejši cilji strategije so zagotoviti podatkovne podlage za boljše odločanje in spodbujanje prilagajanja v ključnih - bolj ranljivih sektorjih v posameznih članicah EU.


V pretežnem delu države je bilo leto 2017 bolj namočeno kot v dolgoletnem povprečju obdobja 1981–2010. V večini zahodne polovice države so padavine dolgoletno povprečje presegle vsaj za 10 %. Leta 2018 so bile letne padavine  v mejah običajne spremenljivosti. Podrobno so podnebne razmere vsak mesec sproti opisane v mesečnem biltenu Naše okolje, ki ga izdaja Agencija RS za okolje.

V Sloveniji so razlike v višini padavin med regijami zelo velike, saj v Julijskih Alpah dosegajo povprečne letne padavine na posameznih območjih 3.500 mm, proti vzhodu pa hitro pojemajo, tako da je na skrajnem vzhodu Prekmurja letno povprečje pod 800 mm. Na državni ravni se je letna višina padavin v obdobju 1961–2011 zmanjšala za 2 do 4 %. Upad je bil večji v zahodni in južni Sloveniji. Približno polovico zmanjšanja lahko pripišemo pomladi, v ostalih letnih časih pa je sprememba precej manjša. Za razliko od temperaturnih trendov so padavinski mnogo bolj raznoliki, predvsem med pokrajinami je spremenljivost večja. Več preglavic kakor spremenljivost letnih padavin nam povzročajo odkloni od povprečja v krajših časovnih intervalih, kakršna so nekajdnevna obdobja, meseci ali letni časi. Posledice večjih odklonov od običajnih vrednosti se lahko kažejo kot suše in poplave, obilne padavine lahko sprožijo plazenje zemljišča.

V poletnih mesecih se trendi po območjih razlikujejo, na severu so večinoma pozitivni, drugod negativni, najbolj očitno na alpsko-dinarski pregradi. Jeseni na zahodu, severozahodu, jugu in skrajnem severovzhodu prevladuje negativen trend. V zimskih mesecih so trendi prav tako šibki in prostorsko neenotni.  

Lokalno še vedno prevladuje vpliv naravne spremenljivosti podnebja nad dolgoročnimi trendi. Podatki o podnebnih trendih v Sloveniji obdobju 1961–2013 so dosegljivi na spletni strani Agencije RS za okolje.

Poznati spremembe, ki so se že dogodile je pomembno za razumevanje podnebja, za prilagajanje na spremembe, ki se bodo šele zgodile pa je bistveno predvideti prihodnji razvoj podnebja. V ta namen so izdelane projekcije prihodnjega razvoja podnebja.

V nasprotju s temperaturo so scenariji za spremembe padavin manj zanesljivi, saj so te časovno in prostorsko bolj raznolike. Višina padavin na letni ravni in pozimi se bo po zmerno optimističnem in pesimističnem scenariju izpustov sredi ali konec 21. stoletja znatno povečala. Do leta 2100 je na celotnem območju Slovenije z izjemo Julijskih Alp pričakovan porast povprečnih letnih padavin za približno 10 % glede na obdobje 1981–2010, pri čemer je sprememba bolj zanesljiva v vzhodni polovici Slovenije. Še bolj se bodo padavine povečale pozimi, nekoliko bolj na vzhodu države. Že v sredini stoletja se bodo v vzhodni Sloveniji zimske padavine povečale do 40 %, do konca stoletja pa bo v primeru pesimističnega scenarija izpustov tudi več kot 60 % več zimskih padavin. V ostalih letnih časih je smer in velikost spremembe padavin zelo odvisna od scenarija izpustov, spremembe pa so večinoma manjše od naravne spremenljivosti.

Predstavljeni rezultati veljajo za scenarija izpustov RCP4.5 in RCP8.5. Zmerno optimistični scenarij RCP4.5 z začetkom druge polovice 21. stoletja predvideva postopno zmanjševanje izpustov in ustalitev sevalnega prispevka kmalu po letu 2100. Pesimistični scenarij RCP8.5 brez blaženja podnebnih sprememb predvideva visok izpust toplogrednih plinov in posledično naraščanje njihove vsebnosti tudi po letu 2100. Podrobnejši rezultati so dosegljivi na spletni strani ARSO v publikaciji Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja in v Atlasu podnebnih projekcij.

Po kazalcu Evropske agencije za okolje je sprememba v povprečju padavin v obdobju 2071–2100 prikazana glede na povprečje obdobja 1971-2000 za bolj neugoden scenarij dviga koncentracije toplogrednih plinov (RCP8.5). V Sredozemlju se bo letna količina padavin zmanjšala, bolj izrazito poleti, ko bo zmanjšanje prizadelo celotno južno Evropo. Na severu Evrope se bodo padavine povečale, ne samo letno, ampak tudi poleti. Za Slovenijo te projekcije kažejo na rahlo povečanje letnih padavin in zmanjšanje v poletnem času.

Zelo verjetno je prav v dejavnostih, ki so povezane s posledicami spremenljivosti padavin, naša ranljivost za podnebne spremembe največja. Dodatno jo stopnjujejo tudi premalo premišljeni posegi v okolje in preskromna sredstva, ki jih država namenja upravljanju z vodami z namenom zmanjševanja poplavne ogroženosti. Pogrešamo tudi državno strategijo prilagajanja na podnebne spremembe.


Podatki za Slovenijo

Cilji povzeti po: Zakon o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski in seizmološki službi, (Uradni list RS, št. 60/17)

Izvorna baza podatkov oz. vir: Arhiv meteoroloških podatkov ARSO
Skrbnik podatkov: Urad za meteorologijo Agencije RS za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: 20.8. 2019
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1961-2018, analize trendov pa za obdobje 1961-2011 oz. 1961-2013. Osnova za izdelavo vremenskih napovedi in podnebnih analiz so kakovostni podatki v ta namen na Agenciji RS za okolje na uradu za meteorologijo vzdržujejo mrežo meteoroloških postaj. Najpopolnejši nabor opazovanj in meritev imajo meteorološke postaje, ki so namenjene izdelavi napovedi in sprotnemu obveščanju javnosti, njihove podatke posredujemo tudi v mednarodno izmenjavo. Vremenske pa tudi podnebne razmere se v tako razgibanem površju, kot je slovensko, opazno spreminjajo že na razmeroma kratkih razdaljah. Zato je merilna mreža za spremljanje podnebnih razmer gostejša. Za prikaz razmer smo izbrali nekaj značilnih opazovalnih postaj. Kredarica je reprezentativna za razmere v visokogorju, Rateče pa so merilna postaja, kjer so razmere v okolici merilnega mesta že več desetletij brez večjih sprememb. Ta postaja je reprezentativna za dolinski svet severne Slovenije, Murska Sobota pa za ravninski svet severovzhodne Slovenije, kjer je podnebna celinska nota v državi najbolj izražena. Novo mesto je značilen predstavnik podnebnih razmer na Dolenjskem. Okolica merilnega mesta v Ljubljani se je v zadnjih desetletjih močno spreminjala, a kljub temu so podatki reprezentativni za podnebne razmere v Ljubljani, ki je naša prestolnica in največje mesto; zavedati pa se moramo, da ti podatki niso primerni za opis spreminjanja podnebnih razmer na širšem območju ali za ocenjevanje globalnih podnebnih sprememb.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki so predstavljeni v mm.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Zbrani podatki morajo biti pravilno ovrednoteni, preverjeni, z zagotovljeno kakovostjo, poznati moramo tudi okolje merilnega mesta, način merjenja, vrsto instrumenta ter njegovo natančnost. Natančnost meritev in kakovost podatkov ustreza priporočilom Svetovne meteorološke organizacije.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije so na voljo
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

 

Podatki za svet

Cilji so povzeti po: Svetovna meteorološka organizacija: The global climate 2001-2010   

Izvorna baza podatkov oz. vir: Svetovna meteorološka organizacija, Evropska agencija za okolje
Skrbnik podatkov: Svetovna meteorološka organizacija, Evropska agencija za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: 10. marec 2016
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: letno ali na vsakih nekaj let
Metodologija obdelave podatkov: Podatki so predstavljeni v % (spremembe padavin).
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Zbrani podatki morajo biti pravilno ovrednoteni, preverjeni, z zagotovljeno kakovostjo.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije so na voljo
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

  1. Agencija RS za okolje, Naše okolje, mesečni bilten ARSO
  2. Evropska agencija za okolje, 2016, Projected change in annual and summer precipitation.
  3. Svetovna meteorološka organizacija, The global climate 2001-2010, Decade of climate extremes
  4. Zakon o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski in seizmološki službi, (Uradni list RS, št. 60/17)
  5. Ocena podnebnih  sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja, Ljubljana, november 2018, izdajatelj: ARSO


Povezani kazalci