KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Tako prebivalci držav EU-27 kot tudi prebivalci Slovenije se le delno zavedajo problema naraščajočega prometa in njegovih posledic za okolje. Ozaveščenost javnosti o vplivih prometa na okolje je še vedno na razmeroma nizki ravni, čeprav so razlike med evropskimi državami precejšnje. Zavedanje ljudi o okoljskih problemih prometa ne vodi avtomatično v spreminjanje mobilnostnih navad in se ne odraža vedno v spremembah vedenja prebivalcev.


Kazalec prikazuje potovalne navade evropske in slovenske javnosti, stopnjo trajnostne mobilnosti, njihov odnos do različnih načinov prevoza, stopnjo uporabe različnih prometnih sredstev, posredno pa izpostavlja stopnjo ozaveščenosti evropskega in slovenskega prebivalstva o vplivih prometa na okolje, ki se odraža zlasti v okviru prepoznavanja intenzitete ključnih problemov, s katerimi so povezane različne oblike prometa. Kazalec temelji na rezultatih raziskave, ki jo je pripravil Direktorat za mobilnost in promet Evropske komisije oktobra 2014.


Grafi

Slika PR06-1: Vrste prevoza, ki se najpogosteje uporabljajo za vsakodnevne opravke v EU
Viri:

Evropska komisija, Special Eurobarometer (422a) "Quality of transport”, 2014.

Prikaži podatke
Ciper Irska Slovenija Malta Francija Luksemburg Italija Finska Belgija Nemčija
Osebni avtomobil % 85 73 71 70 65 65 63 60 59 58
Vlak % 0 1 1 0 2 4 2 2 4 1
Motor % 1 0 1 1 3 0 7 0 1 1
Javni prevoz % 5 9 8 21 15 23 8 14 14 16
Hoja % 8 14 10 7 10 5 13 9 8 10
Kolo % 1 2 9 0 4 2 6 14 13 12
Nič od naštetega % 0 0 0 1 1 0 0 0 1 0
Ostalo % 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0
Avstrija Velika Britanija Danska EU-28 Švedska Estonija Hrvaška Portugalska Poljska Češka
Osebni avtomobil % 57 57 54 54 51 51 51 47 47 47
Vlak % 3 4 5 2 3 2 0 2 1 2
Motor % 2 1 2 2 0 0 1 2 0 0
Javni prevoz % 21 20 9 19 17 28 21 24 29 28
Hoja % 11 14 7 14 12 13 18 23 14 15
Kolo % 6 3 23 8 17 5 6 1 7 8
Nič od naštetega % 0 1 0 0 0 1 1 0 1 0
Ostalo % 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0
Slovaška Nizozemska Litva Španija Grčija Bolgarija Romunija Latvija Madžarska
Osebni avtomobil % 46 45 45 44 43 42 40 38 33
Vlak % 3 4 0 1 1 1 1 2 2
Motor % 0 3 0 3 9 0 1 1 2
Javni prevoz % 23 7 27 23 24 27 29 31 28
Hoja % 21 4 19 25 20 25 23 20 13
Kolo % 7 36 7 3 2 4 7 6 22
Nič od naštetega % 0 1 1 0 1 1 0 1 1
Ostalo % 0 0 0 0 1 0 0 1 0
Slika PR06-2: Razlogi, ki vplivajo na izbiro vrste prevoza
Viri:

Evropska komisija, Special Eurobarometer (422a) "Quality of transport”, 2014.

*Opomba: Na to vprašanje so odgovarjali le tisti anketiranci, ki za vsakodnevne opravke uporabljajo prevoz (N = 27 678). Mogoča je bila izbira največ dveh odgovorov.

Prikaži podatke
Finska Švedska Danska Nizozemska Češka Slovaška Hrvaška Luksemburg Francija Madžarska
Udobje % 74 71 67 70 40 43 71 78 78 37
Hitrost potovanja (hitrejši potovalni čas) % 41 27 42 38 38 40 30 47 43 37
Dosegljivost % 18 32 30 16 39 35 13 4 6 35
Cena % 11 11 10 13 23 20 22 5 7 21
Ni druge možnosti % 2 0 1 0 1 1 3 2 1 2
Varnost % 5 2 1 2 6 9 9 3 3 8
Okoljevarstveni razlogi % 5 16 5 8 6 4 3 4 4 4
Drugo % 11 7 9 16 6 5 5 12 11 9
Nemčija Ciper Grčija Avstrija Italija Litva EU-28 Slovenija Poljska Estonija
Udobje % 37 77 72 41 77 75 61 61 58 59
Hitrost potovanja (hitrejši potovalni čas) % 35 20 24 29 28 22 31 38 38 29
Dosegljivost % 36 22 5 30 10 13 16 17 9 20
Cena % 8 4 17 13 6 17 12 9 19 10
Ni druge možnosti % 20 5 5 8 4 4 8 1 7 6
Varnost % 3 8 8 7 10 7 5 3 5 4
Okoljevarstveni razlogi % 7 1 3 10 4 2 4 7 2 2
Drugo % 6 10 13 9 7 6 9 10 8 15
Latvija Španija Bolgarija Belgija Portugalska Romunija Irska Malta Velika Britanija
Udobje % 49 63 58 61 64 44 80 71 73
Hitrost potovanja (hitrejši potovalni čas) % 22 40 30 26 11 9 10 13 11
Dosegljivost % 26 2 11 6 16 24 18 26 8
Cena % 19 12 18 12 19 18 6 5 11
Ni druge možnosti % 5 4 11 19 5 9 7 3 15
Varnost % 7 3 5 5 10 19 6 4 4
Okoljevarstveni razlogi % 6 2 3 8 2 2 2 2 2
Drugo % 11 18 7 4 12 12 5 8 5
Slika PR06-3: Razlogi, ki vplivajo na uporabo določene vrste prevoza
Viri:

Evropska komisija, Special Eurobarometer (422a) "Quality of transport”, 2014.

*Opomba: Na to vprašanje so odgovarjali le tisti anketiranci, ki za vsakodnevne opravke uporabljajo prevoz (N = 27 678). Mogoča je bila izbira največ dveh odgovorov. Predstavljeni so le odgovori za EU-28.

Prikaži podatke
Osebni avtomobil Motor Vlak Kolo Hoja Javni prevoz Rečni ali ladijski prevoz
Udobje % 72 66 51 49 48 45 0
Hitrost potovanja (hitrejši potovalni čas) % 42 44 28 27 9 16 53
Dosegljivost % 16 4 20 18 8 23 64
Cena % 3 21 25 24 14 26 7
Ni druge možnosti % 6 5 9 5 12 13 0
Varnost % 5 1 4 3 7 5 0
Okoljevarstveni razlogi % 1 2 8 22 7 5 21
Drugo % 5 10 7 11 22 10 1
Slika PR06-4: Razlogi, ki spodbujajo k povečani uporabi sistema javnega prevoza
Viri:

Evropska komisija, Special Eurobarometer (422a) "Quality of transport”, 2014

*Opomba: Predstavljeni so le odgovori za Slovenijo in EU-28. Na to vprašanje so odgovarjali le tisti anketiranci, ki za vsakodnevne opravke uporabljajo osebni avtomobil ali motor. Mogoča je bila izbira največ treh odgovorov.

Prikaži podatke
Izboljšana pokritost sistema javnega prevoza Izboljšana dostopnost do storitev Večja pogostost storitev Ustrezna povezanost linij javnega prevoza s prestopnimi in postajališčin postajami Cenejše vozovnice ali terminske vozovnice Nič Večja zanesljivost in točnost storitev Drugo Dostopnost in razumljivost informacij o voznih redih Možnost nakupa enotne vozovnice, ki bi veljala za različne vrste prevoza
Slovenija % 40 26 25 24 18 15 10 10 6 5
EU-28 % 26 14 27 16 25 21 20 5 10 8
Ustrezna opremljenost prestopnih postajališč in postaj Večja varnost na prestopnih postajališčih in postajah Možnost nakupa vozovnic preko spleta Možnost mobilnih aplikacij z voznimi redi in drugimi informacijami Dostop do spletnih shematskih prikazov linij javnega prevoza
Slovenija % 5 2 2 2 1
EU-28 % 5 4 2 2 2
Slika PR06-5: Vrste prevoza, ki so jih anketiranci nazadnje uporabili za pot, daljšo od 300 kilometrov
Viri:

Evropska komisija, Special Eurobarometer (422a) "Quality of transport”, 2014

*Opomba: Na to vprašanje so odgovarjali le tisti anketiranci, ki so v preteklem letu opravili pot, ki je bila daljša od 300 kilometrov (N = 16 471). Mogoča je bila izbira več odgovorov.

Prikaži podatke
Ciper Slovenija Irska Malta Francija Luksemburg Danska Finska Avstrija Belgija
Osebni avtomobil ali avtodom % 39 80 63 14 69 66 58 73 58 64
Letalski prevoz % 61 14 38 81 17 37 36 15 41 28
Vlak % 4 4 9 14 20 13 13 16 19 11
Avtobus % 9 15 6 14 4 6 9 9 8 5
Rečni ali ladijski prevoz % 8 2 3 18 1 1 7 6 2 1
Motor % 0 2 0 1 1 0 0 0 3 0
Drugo % 0 2 0 1 0 0 0 0 1 0
Nemčija Velika Britanija Italija Portugalska EU-28 Švedska Nizozemska Litva Španija Grčija
Osebni avtomobil ali avtodom % 69 60 63 75 66 60 67 70 65 58
Letalski prevoz % 22 26 27 16 23 30 28 16 28 15
Vlak % 16 15 17 4 15 21 10 2 14 6
Avtobus % 6 5 6 9 8 6 4 15 9 20
Rečni ali ladijski prevoz % 1 1 3 2 2 5 3 5 1 15
Motor % 1 0 2 2 1 0 1 0 0 2
Drugo % 0 2 1 0 1 0 0 5 1 2
Poljska Estonija Češka Bolgarija Slovaška Romunija Latvija Madžarska Hrvaška
Osebni avtomobil ali avtodom % 66 63 70 68 67 66 65 71 80
Letalski prevoz % 13 24 19 6 20 14 17 7 12
Vlak % 18 6 14 7 12 11 6 16 6
Avtobus % 14 19 13 25 13 20 20 12 20
Rečni ali ladijski prevoz % 1 17 1 0 0 0 3 1 3
Motor % 1 1 1 0 0 1 0 0 1
Drugo % 1 1 1 0 0 1 2 1 0
Slika PR06-6: Razlogi, ki vplivajo na uporabo določene vrste prevoza za pot, ki je daljša od 300 kilometrov (glede na vrsto uporabljenega prevoza)
Viri:

Evropska komisija, Special Eurobarometer (422a) "Quality of transport”, 2014

*Opomba: Na to vprašanje so odgovarjali le tisti anketiranci, ki so v preteklem letu opravili pot, ki je bila daljša od 300 kilometrov (N = 16 471). Mogoča je bila izbira največ dveh odgovorov.

Prikaži podatke
Osebni avtomobil ali avtodom Vlak Rečni ali ladijski prevoz Letalski prevoz Avtobus Motor
Udobje % 71 52 51 46 46 39
Hitrost potovanja (hitrejši potovalni čas) % 41 38 19 64 13 34
Cena % 15 27 18 15 46 19
Dosegljivost % 16 15 28 13 17 10
Ni druge možnosti % 3 5 6 7 5 0
Varnost % 6 12 6 6 10 12
Okoljevarstveni razlogi % 1 5 2 1 2 7
Slika PR06-7: Ocena kakovosti (storitev, povezav, infrastrukture idr.) cestnega, zračnega, železniškega in pomorskega oziroma rečnega prometa v zadnjih petih letih
Viri:

Evropska komisija, Special Eurobarometer (422a) "Quality of transport”, 2014.

Prikaži podatke
Kakovost se je zelo izboljšala Kakovost se je nekoliko izboljšala Kakovost se je zelo poslabšala Kakovost se je nekoliko poslabšala Kakovost je ostala enaka Ne vem
Cestni promet (EU-28) % 6 32 11 25 19 7
Slika PR06-8: Najpomembnejši problemi, povezani z železniškim in cestnim prometom, po državah EU-28
Viri:

Evropska komisija, Special Eurobarometer (422a) "Quality of transport”, 2014

*Opomba: Vrednost 0, pomeni, da se posamezen problem ne nanaša na določeno vrsto prometa. Mogoča je bila izbira največ treh odgovorov.

Prikaži podatke
Hrupno onesnaževanje Pomanjkanje prog za visoke hitrosti Zanesljivost in točnost storitev Varnost Pomanjkanje železniških postaj Pomanjkanje mednarodnih ali medmestnih železniških / cestnih povezav Kakovost storitev Cena vozovnic Dostopnost do storitev Vzdrževanje železniške / cestne infrastrukture
Železniški promet (Slovenija) % 6 37 9 5 12 30 20 12 19 44
Železniški promet (EU-28) % 4 15 33 10 13 21 16 46 10 21
Cestni promet (Slovenija) % 11 0 0 21 0 6 0 0 0 80
Cestni promet (EU-28) % 10 0 0 30 0 7 0 0 0 59
Cestni zastoji Onesnaževanje zraka Večje količine tovora, ki se prevažajo po cestah Drugo Nič od naštetega Ne vem
Železniški promet (Slovenija) % 0 0 0 5 2 9
Železniški promet (EU-28) % 0 0 0 3 3 9
Cestni promet (Slovenija) % 60 17 41 3 1 1
Cestni promet (EU-28) % 60 20 27 3 1 3
Slika PR06-9: Najpomembnejši problemi, povezani z zračnim in pomorskim oziroma rečnim prometom, v izbrani državi EU-28
Viri:

Evropska komisija, Special Eurobarometer (422a) "Quality of transport”, 2014
*Opomba: Vrednost 0, pomeni, da se posamezen problem ne nanaša na določeno vrsto prometa. Mogoča je bila izbira največ treh odgovorov.

Prikaži podatke
Hrupno onesnaževanje Varnost Majhno število letališč Majhno število pomorskih ali rečnih prometnih povezav Cena vozovnic Dostopnost do storitev Onesnaževanje zraka Dostopnost do storitev na letališčih (parkirišča, toiletni prostori idr.) Storitve na letališčih (trgovine, restavracije) Majhno število letov
Zračni promet (Slovenija) % 8 7 13 0 40 0 15 4 4 22
Zračni promet (EU-28) % 13 12 9 0 37 0 16 6 3 16
Pomorski oziroma rečni promet (Slovenija) % 3 6 0 10 9 23 0 0 0 0
Pomorski oziroma rečni promet (EU-28) % 2 9 0 15 18 10 0 0 0 0
Možnost javnega prevoza do letališč Onesnaževanje voda Manjša pogostost storitev Drugo Nič od naštetega Ne vem
Zračni promet (Slovenija) % 13 0 0 9 5 20
Zračni promet (EU-28) % 16 0 0 4 7 22
Pomorski oziroma rečni promet (Slovenija) % 0 16 14 12 7 35
Pomorski oziroma rečni promet (EU-28) % 0 15 14 3 9 40

Cilji

- okrepiti zagotavljanje javnih informacij, informiranja javnosti, ozaveščanja ter izobraževanja o okolju in okoljski politiki (Splošen okoljski akcijski program Evropske unije do leta 2020 »Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta«)

- ozaveščanje in informiranje različnih ciljnih skupin prebivalstva o trajnostni mobilnosti ter spodbujanje ozaveščenosti glede razpoložljivih alternativ konvencionalnim načinom individualnega prevoza Resolucija o prometni politiki Republike Slovenije (REPPRS) (Intermodalnost: čas za sinergijo), Bela knjiga, Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2012-2020 in Bela knjiga). - dvig ekološke ozaveščenosti prebivalcev ter sprememba potovalnih navad v mestih z ukrepi spodbujanja pešačenja, uporabe koles in javnega potniškega prometa ter spodbujanjem trajnostne multimodalne urbane mobilnosti Resolucija o prometni politiki Republike Slovenije (REPPRS) (Intermodalnost: čas za sinergijo) in  Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2012-2020),

- doseganje mobilnosti uporabnikov storitev v celovit sistem javnega potniškega prometa, katerega cenovna atraktivnost in kakovost storitev bo spodbudila preusmeritev potnikov iz osebnega v javni potniški promet (Resolucija o prometni politiki Republike Slovenije (REPPRS) (Intermodalnost: čas za sinergijo)),

- vzpostavitev učinkovitega sistema javnega linijskega železniškega in avtobusnega potniškega prometa  (Resolucija o prometni politiki Republike Slovenije (REPPRS) (Intermodalnost: čas za sinergijo)),

- izvajanje cenovno nezahtevnih ukrepov v povezavi s povečevanjem mobilnosti, pri čemer se še posebno, tudi v okviru Evropske unije, izpostavlja pobuda za razvoj mreže kolesarskih povezav (Resolucija o prometni politiki Republike Slovenije (REPPRS) (Intermodalnost: čas za sinergijo),

- ukrepi prometne politike v okviru povečevanja mobilnosti, spodbujanja razvoja mreže kolesarske infrastrukture ter pešpoti se naj bi odražali v povečanju dolžine neprekinjenih kolesarskih stez, povečanju števila uporabnikov javnega potniškega prometa ter zmanjševanju onesnaženosti zraka v mestnih središčih (Resolucija o prometni politiki Republike Slovenije (REPPRS) (Intermodalnost: čas za sinergijo)


Po podatkih Evropske agencije za okolje je nezadovoljstvo ljudi zaradi prometa precejšnje, kot njegovi glavni negativni posledici pa se najpogosteje zdita prevelika količina prometa in prekomerno onesnaževanje zraka ter v nekoliko manjši meri tudi uničevanje krajine in hrup, vendar pa je odstotek ljudi, ki se nad tem pritožujejo, bil že preteklosti v upadu (ocena gibanja 1992–2002) (EEA, 2004; EEA, 2015)

Več kot polovica anketirancev, ki so se udeležili raziskave v okviru EU-28, za vsakodnevne opravke uporablja avtomobil. V Sloveniji je za vsakodnevne opravke osebni avtomobil uporabljalo 71% anketirancev, delež uporabnikov javnega prevoza pa je znašal le 8%. Slovenija se s tem uvršča na rep držav EU-28 glede uporabe trajnostnih prevoznih načinov. Stopnja uporabe osebnega avtomobila je višja le na Cipru in na Irskem. Povprečen delež uporabe osebnega avtomobila je med državami članicami EU-28 znašal 54 %.
Podpovprečna stopnja uporabe osebnega avtomobila, je bila glede na omenjen delež, značilna zlasti za vzhodnoevropske države. Najnižja stopnja uporabe osebnega avtomobila je na Madžarskem (33%). Kar 28% anketiranih na Madžarskem uporablja javni prevoz, 22% pa se jih vozi s kolesom. Najvišji delež uporabe javnega prevoza je bil v letu 2014 značilen za Latvijo, Poljsko in Romunijo. Slovenija se z 8% uvršča na 25. mesto med državami EU-28. Manjši delež uporabe javnega prevoza je bil značilen le še za Ciper in Nizozemsko. Na Nizozemskem stanje glede trajnostne mobilnosti kljub temu ni zaskrbljujoče, saj kar 36% ljudi uporablja kolo. Največji delež anketiranih se s kolesom (poleg Nizozemske) vozi še na Madžarskem in Danskem.

Prevlada osebnega prevoza (osebni avtomobil, avtodom) je med evropsko in slovensko javnostjo značilna tudi za daljša potovanja. Delež tistih, ki so za pot, daljšo od 300 kilometrov nazadnje uporabili osebni avtomobil ali avtodom, je v povprečju EU-28 znašal 66 %, medtem, ko je ta delež med slovensko javnostjo znašal kar 80 %. Ostale oblike prevoza so udeleženci daljših potovanj uporabljali v manjši meri. Evropski anketiranci so v povprečju največ uporabljali letalski prevoz (23 % anketirancev).

Za omenjene načine prevoza so se anketiranci, tako v Sloveniji, kot tudi v drugih evropskih državah, (ne glede na način prevoza) najpogosteje odločili zlasti zaradi večjega udobja. Omenjen razlog je glede na povprečje držav Evropske unije (EU-28) izpostavilo kar 61 % anketirancev. Največ anketirancev, ki so izpostavili ta razlog je bil najvišji v Franciji in v Luksemburgu (78 % anketirancev), najmanj v Nemčiji (37 % anketirancev). Delež anketirancev v Sloveniji, ki so se odločili za določeno obliko prevoza zaradi omenjenega razloga, je bil enak evropskemu povprečju. Pomemben razlog za uporabo določenega načina prevoza je, glede na povprečje držav Evropske unije (EU-28), tudi hitrost potovanja oziroma hitrejši potovalni čas, ki ga je, v primerjavi s prvim, opredelilo sicer precej manj anketirancev - 31 %. Zgolj 4 % pa je kot poglaviten razlog, da so se odločili za izbran način prevoza, izpostavilo okoljevarstvene razloge ter s tem povezano preprečevanje negativnih vplivov prometa na okolje. Slednje odraža precej nizko stopnjo ozaveščenosti evropske javnosti o vplivih prometa na okolje oziroma okoljske angažiranosti, ki bi se prioritetno odražala v izboru trajnostnih načinov mobilnosti.

Omenjeni razlogi so tudi v Sloveniji najpogosteje vplivali na izbor določenega načina »vsakodnevnega« prevoza. Za uporabo določenega načina prevoza so se anketiranci v Sloveniji odločali zlasti zaradi udobja (61 %) in hitrejšega potovalnega časa (38 %). Okoljevarstvene razloge je izpostavilo 7 % anketirancev, kar je skoraj za enkrat več od evropskega povprečja (4 %). Okoljevarstveni razlogi so bili po mnenju anketirancev za izbor določenega načina prevoza celo bolj pomembni od prometne varnosti ter dejstva, da anketiranci nimajo druge alternative izbranemu prevozu. S tega vidika velja izpostaviti, da je bila slovenska javnost glede izbora načina prevoza, okoljsko nekoliko bolj angažirana, kot je bilo to značilno za evropsko javnost.
Okoljska angažiranosti, ki se prioritetno odraža v izboru trajnostnih načinov mobilnosti, je povezana tudi s stopnjo uporabe javnega potniškega prometa. Glede na rezultate javnomnenjske raziskave bi največ anketirancev, ki za potrebe vsakodnevnih opravkov uporabljajo osebni avtomobil ali motor uporabilo javni prevoz, če bi bila geografska pokritost sistema javnega prevoza boljša (40 % anketirancev), če bi bile storitve, povezane z javnim potniškim prometom bolj dostopne uporabnikom (26 % anketirancev). Med evropsko javnostjo so prevladovali podobni razlogi. K večji uporabi sistema javnega prevoza bi pripomogle pogostejše storitve (27 % anketirancev) in boljša geografska pokritost sistema javnega prevoza (26 % anketirancev). Potrebno je izpostaviti tudi, da je z vidika spodbujanja uporabe javnega potniškega prometa kot alternative konvencionalnim načinom individualnega prevoza, dokaj neugodno, da se petina (21 %) evropske in 15 % slovenske javnosti za uporabo javnega prevoza, kljub njegovim morebitnim izboljšavam, zanj ne bi odločila v nobenem primeru.
Prevlada osebnega prevoza (osebni avtomobil, avtodom) je med evropsko in slovensko javnostjo značilna tudi za daljša potovanja. Delež tistih, ki so za pot, daljšo od 300 kilometrov nazadnje uporabili osebni avtomobil ali avtodom, je v povprečju EU-28 znašal 66 %, medtem ko je ta delež med slovensko javnostjo znašal kar 80 %. Ostale oblike prevoza so udeleženci daljših potovanj uporabljali v manjši meri. Evropski anketiranci so v povprečju največ uporabljali letalski prevoz (23 % anketirancev). Udeleženci daljših potovanj so glede na evropsko povprečje, za glavni razlog izbora posameznega načina prevoza izpostavljali zlasti večje udobje.

Odnos do uporabe javnega prevoza se lahko deloma povezuje tudi s kakovostjo tovrstnega prevoza. Anketiranci, ki niso bili neopredeljeni in ki so to področje bolje poznali, so sicer tako za cestni, zračni kot tudi železniški promet menili, da se je njihova kakovost (z vidika storitev, infrastrukture idr.) v zadnjih petih letih nekoliko izboljšala. Tako je 32 % evropskih anketirancev v povprečju ocenilo cestni, 28 % zračni in 28 % železniški promet.
Anketiranci so največje poslabšanje njegove kakovosti pripisali cestnemu prometu. Da se je kakovost cestnega prometa nekoliko poslabšala je menilo 25 % evropskih anketirancev in 28% slovenskih anketirancev. Z pomorski promet je največ evropskih in slovenskih anketirancev menila, da je kakovost ostala enaka.
Rezultati javnomnenjske raziskave kažejo, da večina evropske javnosti meni, da je ključen problem, ki zadeva cestni promet zlasti velika gostota prometa, ki je povezana s cestnimi zastoji (60 % anketirancev) ter neustrezno vzdrževanje cestne infrastrukture (59 % anketirancev). Slovenska javnost je kot najbolj izrazit problem, ki zadeva cestni promet izpostavila prav tako slabo vzdrževanost cestne infrastrukture (80 % anketirancev) ter cestne zastoje (60 % anketirancev). Ključen problem, ki zadeva železniški promet, je s strani evropske javnosti zlasti previsoka cena vozovnic (46 % anketirancev), s strani slovenske javnosti pa slaba vzdrževanost železniške infrastrukture (44 % anketirancev). Prepoznavanje okoljskih in zdravstvenih posledic prometa je med anketiranci slabo, navajajo le problem onesnaževanja zraka. Pri tem je pomembno poudariti, da zavedanje ljudi o okoljskih problemih prometa ne vodi avtomatično v spreminjanje mobilnostnih navad. Le z zagotavljanjem pravočasnih in točnih informacij ter z ozaveščanjem lahko pomagamo pri spreminjanju vzorcev navad glede trajnostne mobilnosti.

Med ukrepi za spodbujanje trajnostne mobilnosti in sprememb potovalnih navad narašča podpora izboljševanju javnega prevoza ter boljšim možnostim za pešce in kolesarje, uvedeni pa so tudi ukrepi cenovne politike (zlasti v okviru dražjih goriv) (EEA, 2004).
V Sloveniji, tako kot v večini drugih evropskih držav, potekajo aktivnosti v okviru Evropskega tedna mobilnosti, ki so usmerjene v zmanjševanje motoriziranih oblik prevoza in k spodbujanju pešačenja in kolesarjenja, vključno z izgradnjo temu ustrezne infrastrukture.


Metodologija

Podatki za Slovenijo in druge države:

Cilji so povzeti po: Resoluciji o prometni politiki Republike Slovenije (RePPRS) (Intermodalnost: čas za sinergijo) (Ur.l.RS, št. 58/06  in Beli knjigi: Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu, Operativnem programu za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2012-2020 Izvorna baza podatkov oz. vir Special Eurobarometer (422a) "Quality of transport” Skrbnik podatkov: Evropska komisija, Direktorat za mobilnost in promet. Datum zajema podatkov za kazalec: avgust 2016 Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Kazalec je narejen na podlagi raziskave Special Eurpobarometer »Quality of transport« (422a), ki je bila izvedena od 11. do 20. oktobra 2014 v  28-ih državah članicah Evropske unije. Raziskava je bila izvedena v obliki intervjujev v maternem jeziku na domu anketiranca. V raziskavo je bilo vključenih skupno 27 868 državljanov posameznih držav Evropske unije različnih socialnih in družbenih skupin. V raziskavo je bilo vključenih približno 1000 državljanov posameznih držav, le za Malto, in Ciper jih je bilo 500, za Švedsko pa 987. Med slovenskimi državljani je bilo v raziskavo vključenih 1055 anketirancev. Sodelujoči so morali biti stari vsaj 15 let. Za Slovenijo je raziskavo opravljalo podjetje RM PLUS – vprašanja so bila prevedena v slovenski jezik. Na vprašanjih predstavljenih na grafih PR06-2, PR06-3, so odgovarjali le tisti, ki so na prvo vprašanje (graf PR06-1) odgovorili, da vsakodnevno uporabljajo določeno obliko prevoza.

Na vprašanje predstavljeno na grafih PR06-5 in PR06-6 so odgovarjali le tisti, ki so odgovorili, da so v preteklem letu opravili pot, ki je bila daljša od 300 kilometrov.

Na vprašanje predstavljeno na grafu PR06-4, so odgovarjali le tisti, ki so na prvo vprašanje (graf PR-1) odgovorili, da vsakodnevno uporabljajo osebni avtomobil ali motor.

Na vprašanjih predstavljanih na grafih PR06-2, PR06-3, PR06-4, PR06-5, PR06-6, PR06-8 in PR06-9 je bila mogoča izbira več odgovorov, zato skupni delež odgovorov ne znaša nujno 100 %.

Na grafu PR06-3 so predstavljeni le odgovori za EU-28, na grafu PR06-4 so predstavljeni le odgovori za Slovenijo in EU-28.

Vrednost 0 pri grafu PR06-08 in PR06-09 pomeni, da se posamezen problem ne nanaša na določeno vrsto prometa.

Metodologija obdelave podatkov: Predstavljeni so deleži anketirancev, ki so izbrali določen odgovor. Informacije o kakovosti kazalca z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov: - Prednosti in slabosti kazalca: Kazalec opredeljujejo kakovostni in evropsko primerljivi podatki, ki pa temeljijo zgolj na krajši raziskavi, zato ne obstaja daljša časovna serija. - Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki se nanašajo le na leto 2010. 2014. Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije niso izdelane. - Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): Relevantnost: 1 Točnost: 1 Časovna primerljivost: 3 (podatki se nanašajo le na leto 2010 2014) Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura: