KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

V letu 2019 je 92,0 % skupnih izpustov amonijaka izviralo iz kmetijstva. Od leta 1990 do 2019 so se izpusti amonijaka v Sloveniji zmanjšali za 21,8 %. V zadnjih letih se izpusti amonijaka v Sloveniji gibljejo približno 15 % pod mejo, ki jo določajo sprejete mednarodne obveznosti (20.000 t letno). Dosegamo tudi cilj, ki ga za leto 2020 določa nova NEC direktiva (zmanjšanje za najmanj 1 % glede na leto 2005).


Kazalec prikazuje izpuste amonijaka v kmetijstvu. Prikazani so glavni viri izpustov in spremembe le-teh med letoma 1990 in 2019. Kazalec prikazuje tudi gibanje izpustov v državah EU.


Grafi

Slika KM13-1: Prispevek kmetijstva k skupnim izpustom amonijaka v Sloveniji v letu 2019
Viri:

ARSO, 2021; KIS, 2021

Prikaži podatke
Kmetijstvo [t/leto] Drugi viri [t/leto] Skupaj [t/leto] Delež kmetijstva v skupnih izpustih [%] Delež drugih virov v skupnih izpustih [%]
2019 16625,73 1437,75 18063,49 92,04 7,96
Slika KM13-2: Viri izpustov amonijaka v slovenskem kmetijstvu v letu 2019
Viri:

KIS, 2021

Prikaži podatke
Izpusti iz hlevov [t/leto] Izpusti med skladiščenjem živinskih gnojil [t/leto] Izpusti zaradi gnojenja z živinskimi gnojili in paše [t/leto] Izpusti zaradi gnojenja z mineralnimi gnojili [t/leto] Izpusti zaradi gnojenja z drugimi organskimi gnojili [t/leto] Izpusti iz hlevov [%] Izpusti med skladiščenjem živinskih gnojil [%] Izpusti zaradi gnojenja z živinskimi gnojili in paše [%] Izpusti zaradi gnojenja z mineralnimi gnojili [%] Izpusti zaradi gnojenja z drugimi organskimi gnojili [%]
2019 5395,83 2283,42 7530,20 1397,86 18,42 32,45 13,73 45,29 8,41 0,11
Slika KM13-3: Zmanjšanje izpustov amonijaka po virih
Viri:

KIS, 2021

Prikaži podatke
1990 [t] 2005 [t] 2019 [t] Sprememba letnih izpustov amonijaka 1990-2019 [Indeks (1990=100)] Delež v skupnih izpustih 2019 [%]
Iz hlevov – govedo 4242,79 3642,31 3843,39 90,59 23,12
Iz hlevov – prašiči 1687,90 1447,94 662,89 39,27 3,99
Iz hlevov – perutnina 903,34 385,73 680,68 75,35 4,09
Iz hlevov – ovce, koze, konji, kunci 107,94 214,85 208,87 193,50 1,26
Sladiščenje živinskih gnojil – govedo 1923,02 1739,17 1531,64 79,65 9,21
Skladiščenje živinskih gnojil – prašiči 2026,97 829,11 232,65 11,48 1,40
Skladiščenje živinskih gnojil – perutnina 462,76 186,43 351,08 75,87 2,11
Skladiščenje živinskih gnojil – ovce, koze, konji, kunci 88,33 173,49 168,05 190,24 1,01
Gnojenje – živinska gnojila in paša 8316,78 7488,45 7530,20 90,54 45,29
Gnojenje – mineralna gnojila 1472,94 1729,71 1397,86 94,90 8,41
Gnojenje – druga organska gnojila 16,53 4,65 18,42 111,44 0,11
Živinoreja (skupaj) 11443,05 8619,03 7679,25 67,11 46,19
Rastlinska pridelava (skupaj) 9806,24 9222,81 8946,48 91,23 53,81
Kmetijstvo (živinoreja in rastlinska pridelava skupaj) 21249,29 17841,84 16625,73 78,24 100
Slika KM13-4: Zmanjšanje letnih izpustov amonijaka v državah EU med letoma 1990 in 2018
Viri:

Evropska agencija za okolje, 2021

Prikaži podatke
Letni izpusti amonijaka [Indeks (1990=100)] Izpusti amonijaka 1990 [t] Izpusti amonijaka 2018 [t]
Ciper 110,41 6,16 6,80
Irska 108,07 109,48 118,31
Španija 105,63 429,83 454,03
Avstrija 102,19 59,10 60,40
Finska 90,30 31,90 28,81
Francija 90,01 617,73 556,02
Švedska 85,42 54,27 46,36
Luksemburg 84,16 6,59 5,55
Nemčija 83,70 724,91 606,77
Slovenija 81,32 21,04 17,11
Velika Britanija 81,21 296,35 240,68
Portugalska 80,66 56,97 45,95
Italija 76,64 450,23 345,06
EU-28 73,34 4887,39 3584,30
EU-27 72,83 4591,03 3343,61
Poljska 68,83 433,96 298,68
Grčija 67,18 85,73 57,60
Malta 63,90 1,87 1,20
Hrvaška 63,04 46,09 29,05
Danska 58,43 124,90 72,98
Madžarska 58,41 124,06 72,47
Belgija 51,66 125,94 65,06
Češka 50,21 129,03 64,78
Litva 49,04 73,31 35,95
Romunija 48,49 322,53 156,38
Slovaška 44,89 62,29 27,96
Estonija 42,52 0,02 0,01
Latvija 39,22 32,79 12,86
Bolgarija 34,33 108,29 37,18
Nizozemska 33,63 330,53 111,14

Cilji

  • Zmanjšanje in vzdrževanje letnih izpustov amonijaka pod 20.000 ton;
  • leta 2020 morajo biti izpusti amonijaka najmanj 1 % nižji kot leta 2005, do leta 2030 je treba izpuste postopno zmanjševati do ravni, ki je najmanj 15 % nižja od izpustov v letu 2005;
  • zmanjšanje negativnih vplivov kmetijstva na vode, tla in zrak.

Amonijak v velikih koncentracijah neposredno škoduje zdravju in počutju ljudi ter rejnih živali. Škodljiv je tudi rastlinam. Najbolj so zaskrbljujoči njegovi posredni učinki. Je predhodnik drobnih prašnih delcev, ki povzročajo bolezni dihal, srca in ožilja. Z amonijakom se dušik odlaga v naravne ekosisteme, jih s tem spreminja (evtrofikacija) in ogroža biotsko pestrost. Izpusti amonijaka povzročajo tudi gospodarsko škodo, saj gre za izgube rastlinam dostopnega dušika. Zaradi odlaganja amonijaka v okolje se tam sprošča didušikov oksid. S tem prispeva k posrednim izpustom toplogrednih plinov.

Kmetijstvo prispeva veliko večino vseh izpustov amonijaka v Sloveniji (92,0 %). Največ amonijaka v kmetijstvu se sprosti pri gnojenju z živinskimi gnojili, vključno s pašo (45,3 %), sledijo izpusti iz hlevov (32,5 %), izpusti med skladiščenjem živinskih gnojil (13,7 %) in izpusti zaradi gnojenja z mineralnimi gnojili (8,4 %). Veliki izpusti pri gnojenju z živinskimi gnojili so med drugim tudi posledica dejstva, da je uporaba strojev za pasovno porazdeljevanje ali zadelovanje gnojevke v tla zelo omejena. Pri gnojenju še vedno pretežno uporabljajo cisterne z razdelilno šobo in razpršilno ploščo, za katere so značilni veliki izpusti.

Letni izpusti amonijaka so se v kmetijstvu od leta 1990 do leta 2019 zmanjšali iz 21.249 na 16.626 ton ali za 21,8 %. Zmanjšanje izpustov je bilo značilno tudi za obdobje po letu 2005 (–6,8 %), ki je izhodiščno leto za nove zaveze Slovenije na področju izpustov amonijaka. Zmanjšanje je bilo na ravni povprečja držav EU. V absolutnem smislu so se v celotnem obdobju emisije najbolj zmanjšale na področju prašičereje, govedoreje in pri gnojenju kmetijskih rastlin z živinskimi gnojili. Veliko relativno povečanje izpustov pri drobnici in konjih je v absolutnem smislu nepomembno, saj ti izpusti predstavljajo manj kot 2 % vseh izpustov v kmetijstvu.

Zmanjšanje izpustov amonijaka je tudi posledica predpisov, ki so namenjeni varovanju voda. Predvsem gre za Uredbo o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (UL RS, št. 113/09, 5/13, 22/15 in 12/17), ki določa največjo dovoljeno gostoto živine in omejuje rabo dušikovih gnojil na kmetijskih zemljiščih. K zmanjšanju izpustov prispevajo tudi Kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila (KOPOP) in ukrep Ekološko kmetovanje Programa razvoja podeželja. Omenjena ukrepa vključujeta zahteve, ki prispevajo k učinkovitejši rabi dušika v kmetijstvu. Z letom 2015 so bile v sklopu KOPOP prvič uvedene tudi finančne spodbude za izvajanje gnojenja z majhnimi izpusti amonijaka v zrak. Ukrep zahteva porazdeljevanje gnojevke v pasovih ali pa vbrizgavanje v tla. Ministrstvo za okolje in prostor je v letu 2020 financiralo objavo Svetovalnega kodeksa dobrih kmetijskih praks za zmanjševanje izpustov amonijaka (Verbič, 2020).


Metodologija

Cilji in pravna podlaga

Cilji povzeti po:

 

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov

Izpusti amonijaka v zrak so ocenjeni po metodologiji EMEP/EEA (2019), kot so jo za slovenske razmere prilagodili Logar in sod. (2021). Gre za metodologijo, na podlagi katere Slovenija poroča po Konvenciji LRTAP (UNECE Convention on Long-Range Transboundary Air Pollution) in izpolnjuje poročevalske obveznosti po NEC direktivi (Direktiva 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta).

 

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Podatki o izpustih amonijaka po posameznih virih so bili zajeti neposredno iz emisijskih evidenc. Podatki so skladni s podatki, ki so bili za obdobje 1990-2019 poročani v letu 2021 (Slovenian Informative Inventory Report 2021).

 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Emisije amonijaka v kmetijstvu

t/leto

Kmetijski inštitut Slovenije

1990–2019

Februar za predpreteklo leto

Letno

21. 2. 2021

Da

 

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 2

1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno

 

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1=uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3=interni podatki

 

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 1

1=vsaj 10-leten niz podatkov

2=vsaj 5-leten niz podatkov

3=manj kot 5-leten niz podatkov

 

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah): /

1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov

Podatki o izpustih amonijaka za države članice Evropske unije so povzeti s spletne strani Evropske okoljske agencije. Gre za podatke, ki jih države poročajo Konvenciji LRTAP (UNECE Convention on Long-Range Transboundary Air Pollution) in po NEC direktivi (Direktiva 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta).

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Podatki so bili neposredno prevzeti s spletne strani Evropske okoljske agencije. Na podlagi podatkov za leti 1990 in 2018 je bil izračunan indeks zmanjšanja emisij za posamezne države EU ter za EU-27 in EU-28. Za namene medsebojne primerjave smo tudi podatke za Slovenijo povzeli po tem viru. Gre za podatke, ki so jih za obdobje 1990 do 2018 države poročale v letu 2020. Zaradi rednih letnih posodobitev metodike podatki za Slovenijo niso povsem skladni z drugimi podatki za Slovenijo, ki so prikazani v tem kazalcu (podatki za obdobje 1990 do 2019, ki jih je Slovenija poročala v letu 2021).

 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Emisije amonijaka v kmetijstvu

t/leto

Evropska okoljska agencija

https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/dashboards/air-pollutant-emissions-data-viewer-3

1990 in 2018

Z enoletno zamudo

Redno

15. 2. 2021

Da

 

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

EMEP/EEA, 2019: EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook 2019. Technical guidance to prepare national emission inventories, EEA Report No 13/2019, European Environment Agency.

Logar M., Mekinda Majaron T., Verbič J., Česen M. 2021. Slovenian informative inventory report 2021: Submission under the UNECE Convention on Long-Range Transboundary Air Pollution and Directive (EU) 2016/2284 on the reduction of national emissions of certain atmospheric pollutants. Ljubljana: Slovenian Environment Agency, 311 str.

Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Uradni list RS, št. 113/09, 5/13, 22/15 in 12/17.

Verbič J., 2020. Svetovalni kodeks dobrih kmetijskih praks za zmanjševanje izpustov amonijaka. Ljubljana: Kmetijski inštitut Slovenije,  28 str.