KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Intenzivnost kmetijstva v Sloveniji je zmerna in predvsem poteka v smeri izboljšanja delovne intenzivnosti kmetijske pridelave oziroma zmanjševanja vložka dela na enoto površine oziroma proizvoda. Število glav velike živine (GVŽ) na hektar kmetijskega zemljišča v obdelavi kot najbolj agregatni kazalec proizvodne intenzivnosti je stabilno, obremenitev pa se je v obdobju 2000–2016 podobno kot v drugih državah članicah EU celo nekoliko zmanjšala. Zaradi ekonomskih pritiskov (tržno-cenovnih) so kmetijska gospodarstva prisiljena v zmanjševanje stroškov in povečevanje produktivnosti ter intenzivnosti kmetijske proizvodnje. V Sloveniji se v obdobju 2000–2016 intenzivnost kmetijske proizvodnje zmerno povečuje. Povečanje je posledica kontinuiranega zmanjševanja števila kmetijskih gospodarstev in koncentracije kmetijske pridelave.


Intenzivnost kmetijstva je kazalec, ki odraža raven povečevanja produktivnosti kmetijske proizvodnje, ki jo izrazimo na enoto površine kmetijske zemlje v uporabi oziroma na glavo živali.  Sestavljen je iz treh kazalcev, ki predstavljajo najbolj razširjene proizvodne usmeritve v Sloveniji. Za živinorejsko proizvodnjo je izračunan kot število glav velike živine (GVŽ) na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU) in povprečno mlečnost na kravo molznico. Za rastlinsko pridelavo pa je izračunan kot povprečen pridelek pšenice in pire na hektar KZU  ter povprečen pridelek koruze na hektar KZU.


Grafi

Slika KM04-1: Intenzivnost prireje in pridelave: povprečni pridelek pšenice in koruze na hektar, mlečnost krav ter število glav velike živine na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi v obdobju 2000–2017
Viri:

VIR: Statistični urad Republike Slovenije, 2018; preračuni KIS. ()

Opomba:

Preračuni KIS

Prikaži podatke
Pšenica in pira [t/ha] Koruza [t/ha] GVŽ/ha KZU [število] Mlečnost [t/kravo]
2000 4,26 5,88 0,97 4,63
2001 4,60 5,41 4,81
2002 4,89 8,16 5,20
2003 3,45 5,08 0,94 5,06
2004 4,53 7,78 4,85
2005 4,70 8,29 0,87 5,48
2006 4,19 6,93 5,71
2007 4,16 7,54 0,89 5,73
2008 4,53 7,32 5,76
2009 3,96 7,84 5,53
2010 4,80 8,54 0,89 5,52
2011 5,18 8,69 5,52
2012 5,44 7,08 5,59
2013 4,35 5,41 0,84 5,43
2014 5,23 9,15 5,72
2015 5,11 8,97 5,60
2016 5,11 9,51 6,02
2017 5,11 7,11 0,87 5,95
Slika KM04-2: Kmetijska gospodarstva glede na število živine v letih 2000, 2003, 2005, 2007, 2010, 2013 in 2016
Viri:

Velikostni razred GVŽ - SKUPAJ (470498)

Opomba:

Preračuni KIS

Prikaži podatke
2000 [število] 2003 [število] 2005 [število] 2007 [število] 2010 [število] 2013 [število] 2016 [število] Št. gospodarstev - 2000 [število] Št. gospodarstev - 2003 [število] Št. gospodarstev - 2005 [število] Št. gospodarstev - 2007 [število] Št. gospodarstev - 2010 [število] Št. gospodarstev - 2013 [število] Št. gospodarstev - 2016 [število] Št. glav - 2000 [število] Št. glav - 2003 [število] Št. glav - 2005 [število] Št. glav - 2007 [število] Št. glav - 2010 [število] Št. glav - 2013 [število] Št. glav - 2016 [število]
Ovce 22,18 22,65 22,82 22,94 22,28 20,93 21,94 4330 5281 5747 5923 6181 6243 6150 96027 119631 131126 135887 137737 130657 134929
Prašiči 13,49 15,40 14,88 17,18 14,45 12,13 12,07 44623 39484 33945 31690 26441 23700 22649 601953 607881 505161 544405 382031 287498 273359
Govedo 8,91 10,23 10,56 11,57 13,08 13,56 14,82 56097 46736 43675 40842 36119 34087 32805 499546 478331 461224 472363 472333 462066 486014
Koze 6,15 7,22 7,50 8,37 8,27 8,59 8,39 4775 3974 4108 4133 4214 4022 4598 29385 28690 30826 34593 34864 34542 38564
Konji 3,11 3,57 3,75 3,86 3,81 3,62 3,37 4634 4728 5128 5081 5948 6029 5766 14407 16879 19249 19623 22673 21832 19453
GVŽ – skupaj 6,07 6,62 6,30 6,82 7,19 6,92 7,51 77452 68909 66909 63549 58648 57749 55782 470498 456167 421587 433382 421553 399349 418684
Slika KM04-3: Kmetijska gospodarstva v Sloveniji glede na povprečno pridelovalno površino pšenice in koruze v obdobju 2000, 2003, 2005, 2007, 2010, 2013 in 2016
Opomba:

Preračuni KIS

Prikaži podatke
Pšenica in pira [ha/gospodarstvo] Koruza [ha/gospodarstvo] Pšenica in pira [število gospodarstev] Pšenica in pira [ha] Koruza [število gospodarstev] Koruza [ha]
2000 1,24 1,07 30905 38257 44826 48009
2003 1,40 1,22 25457 35585 36141 44137
2005 1,36 1,24 22100 30059 34212 42369
2007 1,52 1,42 21014 32040 28844 40905
2009,5 1,71 1,47 18690 31946 24795 36433
2013 1,77 1,72 18635 32959 24670 42375
2016 2,05 1,74 16086 33016 21242 36985
Slika KM04-4: Število glav velike živine (GVŽ) na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi (KZU) v Sloveniji in izbranih državah EU v letih 2000, 2010 in 2016
Viri:

()

Opomba:

Preračuni KIS

Prikaži podatke
2000 [GVŽ/ha KZU] 2010 [GVŽ/ha KZU] 2016 [GVŽ/ha KZU] Štev. GVŽ - 2000 [število] Štev. GVŽ - 2010 [število] Štev. GVŽ - 2016 [število] ha KZU - 2000 [ha] ha KZU - 2010 [ha] ha KZU - 2016 [ha]
Belgija 3,13 2,80 2,79 4359330 3798680 3772750 1393780 1358020 1354250
Slovenija 0,97 1,07 1,05 611100 518480 512120 485879 482650 488400
Avstrija 0,79 0,87 0,89 2673930 2517170 2432030 3388230 2878170 2726890
Grčija 0,71 0,46 0,43 2540110 2406520 2102870 3583190 5177510 4856780
Slika KM04-5: Povprečna mlečnost krav v Sloveniji in izbranih državah EU v obdobju 2000–2017
Opomba:

Preračuni KIS

Prikaži podatke
Krave molznice - Slovenija [število] Namolzeno mleko - Slovenija [t] Slovenija [kg/kravo] Krave molznice - Avstrija [število] Namolzeno mleko - Avstrija [t] Avstrija [kg/kravo] Krave molznice - Belgija [število] Namolzeno mleko - Belgija [t] Belgija [kg/kravo] Krave molznice - Grčija [število] Namolzeno mleko - Grčija [t] Grčija [kg/kravo]
2000 140236 648628 4625,26 621000 3233100 5206,28 629400 3425000 5441,69 180000 789300 4385
2001 135805 652835 4807,15 597980 3299600 5517,91 611320 3357000 5491,40 172000 778100 4523,84
2002 139980 727639 5198,16 588970 3292200 5589,76 591010 3160000 5346,78 152000 758200 4988,16
2003 130711 661651 5061,94 557880 3229900 5789,60 572140 3127000 5465,45 149000 767800 5153,02
2004 134009 650400 4853,41 537950 3137300 5831,95 570610 3120000 5467,83 150000 762200 5081,33
2005 120273 659031 5479,46 534420 3113700 5826,32 548150 3082000 5622,55 152260 761300 5000
2006 112510 642262 5708,49 527420 3146700 5966,21 531910 2917000 5484,01 167750 763800 4553,20
2007 116391 666472 5726,15 524500 3155100 6015,44 524290 2943000 5613,31 150000 774000 5160
2008 113400 653682 5764,39 530230 3195900 6027,38 517770 2892000 5585,49 154000 787200 5111,69
2009 113103 625521 5530,54 532980 3229800 6059,89 517680 2996000 5787,36 145000 752800 5191,72
2010 109467 603930 5517,01 532740 3257700 6114,99 517740 3111000 6008,81 144000 743660 5164,31
2011 109068 601591 5515,74 527390 3307130 6270,75 510650 3151000 6170,57 130000 757000 5823,08
2012 111022 620943 5592,97 523370 3382100 6462,16 503540 3116000 6188,19 132000 765500 5799,24
2013 109571 595496 5434,80 529560 3393060 6407,32 515990 3529000 6839,28 130000 730600 5620
2014 107841 616581 5717,50 537740 3493860 6497,30 519090 3710000 7147,12 135000 769000 5696,30
2015 112838 631671 5598,03 534100 3537760 6623,78 528780 3826000 7235,52 111000 770000 6936,94
2016 107841 649675 6024,38 539870 3627610 6719,41 530590 3895000 7340,88 106000 706000 6660,38
2017 108825 647986 5954,39 543420 3712730 6832,16 519160 4031000 7764,47 97000 670000 6907,22
Slika KM04-6: Povprečen pridelek pšenice v Sloveniji in izbranih državah EU v obdobju 2000–2017
Opomba:

Preračuni KIS

Prikaži podatke
Površina pšenice in pire - Slovenija [ha] Pridelek pšenice - Slovenija [t] Povp. pridelek pšenice - Slovenija [t/ha] Površina pšenice - Avstrija [ha] Pridelek pšenice - Avstrija [t] Povp. pridelek pšenice - Avstrija [t/ha] Površina pšenice - Belgija [ha] Pridelek pšenice - Belgija [t] Povp. pridelek pšenice - Belgija [t/ha] Površina pšenice - Grčija [ha] Pridelek pšenice - Grčija [t] Povp. pridelek pšenice - Grčija [t/ha]
2000 38260 162560 4,25 293800 1313000 4,47 213000 1687600 7,92 829290 1858860 2,24
2001 39340 181080 4,60 287700 1508300 5,24 181000 1457400 8,05 931080 1827500 1,96
2002 35730 174870 4,89 288800 1434300 4,97 203000 1675100 8,27 890310 1782410 2,00
2003 35590 122920 3,45 272000 1191400 4,38 199000 1692900 8,49 851090 1629770 1,91
2004 32390 146830 4,53 290200 1718800 5,92 212000 1913100 8,98 838860 1773860 2,11
2005 30060 141290 4,70 289000 1453100 5,03 214000 1799400 8,42 868740 1761060 2,03
2006 32080 134450 4,19 284600 1396300 4,91 210000 1719500 8,17 685170 1574900 2,30
2007 32040 133340 4,16 293000 1399300 4,78 210000 1645300 7,83 678050 1389680 2,05
2008 35410 160300 4,53 296800 1689700 5,69 224000 1944300 8,68 657370 1939360 2,95
2009 34530 136900 3,96 309100 1523400 4,93 211500 1978100 9,35 781990 2140480 2,74
2010 31950 153480 4,80 302850 1517810 5,01 213000 1912800 8,98 661050 2025270 3,06
2011 29670 153580 5,18 304330 1781840 5,85 200710 1687730 8,41 543700 1850060 3,40
2012 34590 188070 5,44 308180 1275500 4,14 217100 1834600 8,45 563200 1567570 2,78
2013 31760 138240 4,35 297290 1597710 5,37 201860 1843600 9,13 579270 1643430 2,84
2014 33120 173240 5,23 304650 1804020 5,92 210760 1918980 9,11 545380 1663780 3,05
2015 30730 157060 5,11 302970 1725740 5,70 221780 2076260 9,36 488200 1139750 2,33
2016 31460 163170 5,19 317760 1977040 6,22 215720 1446580 6,71 536780 1593250 2,97
2017 28020 140960 5,03 297280 1442770 4,85 190210 1592560 8,37 576560 1690690 2,93
Slika KM04-7: Povprečen pridelek koruze za zrnje v Sloveniji in izbranih državah EU v obdobju 2000–2017
Opomba:

Preračuni KIS

Prikaži podatke
Površina koruze - Slovenija [ha] Pridelek koruze - Slovenija [t] Slovenija [t/ha] Površina koruze - Avstrija [ha] Pridelek koruze - Avstrija [t] Avstrija [t/ha] Površina koruze - Belgija [ha] Pridelek koruze - Belgija [t] Belgija [t/ha] Površina koruze - Grčija [ha] Pridelek koruze - Grčija [t] Grčija [t/ha]
2000 48009 282393 5,88 164057 1617535 9,86 35783 397375 11,11 208250 1850370 8,89
2001 47571 257546 5,41 171420 1493010 8,71 40555 460874 11,36 210390 1900260 9,03
2002 45525 371365 8,16 172230 1666605 9,68 47392 530700 11,20 225470 2004510 8,89
2003 44137 224223 5,08 173306 1452054 8,38 52723 554700 10,52 249020 2205520 8,86
2004 45996 357621 7,78 178700 1653700 9,25 52200 637800 12,22 251410 2210400 8,79
2005 42369 351168 8,29 167200 1724800 10,32 54300 634100 11,68 241420 2168930 8,98
2006 39839 276106 6,93 159300 1471700 9,24 56500 575900 10,19 179130 1646630 9,19
2007 40906 308259 7,54 170900 1696500 9,93 58200 698900 12,01 190340 1927540 10,13
2008 43698 319902 7,32 194100 2147200 11,06 72015 858800 11,93 240100 2472140 10,30
2009 38611 302600 7,84 178500 1890500 10,59 66700 808100 12,12 235260 2432870 10,34
2010 36433 311117 8,54 201140 1955990 9,72 69800 745900 10,69 181050 1912150 10,56
2011 40185 349030 8,69 217100 2453130 11,30 72030 859690 11,94 181880 2195790 12,07
2012 39166 277358 7,08 219700 2351370 10,70 67200 733600 10,92 183950 2009790 10,93
2013 41857 226634 5,41 201920 1639020 8,12 74170 837600 11,29 183010 2145250 11,72
2014 38331 350583 9,15 216320 2334390 10,79 62830 778570 12,39 159780 1824140 11,42
2015 37743 338712 8,97 188730 1637910 8,68 58400 692960 11,87 152050 1542300 10,14
2016 36388 346211 9,51 195250 2179590 11,16 52100 480730 9,23 139380 1447650 10,39
2017 38290 272177 7,11 209480 2075980 9,91 48840 598170 12,25 143490 1423810 9,92
Slika KM04-8: Število GVŽ na hektar KZU po občinah
Viri:

()

Opomba:

Podatki popisa kmetijskih gospodarstev iz leta 2010; datum zajema podatkov: 26. 10. 2016


Cilji

Intenzivnost kmetijstva je proces, ki lahko v nenadzorovanih razmerah predstavlja enega najobsežnejših pritiskov na naravo in okolje, zato je glede tega več nasprotujočih si ciljev:

-       prestrukturiranje v kmetijstvu, povečanje produktivnosti ter povečanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva

(Program razvoja podeželja 2014–2020),

-       odprava lakote, doseči prehransko varnost in izboljšano prehrano in spodbujanje

trajnostnega kmetijstva (Agenda 2030),

-       varovanje, ohranjanje in izboljšanje naravnega kapitala Unije (7. okoljski akcijski program),

-       varovanje državljanov Unije pred pritiski ter tveganji za zdravje in dobro počutje,

ki so povezani z okoljem (7. okoljski akcijski program).


Po podatkih raziskovanja strukture kmetijskih gospodarstev se je v letu 2016 80 % vseh kmetijskih gospodarstev v Sloveniji ukvarjalo z živinorejo, od tega kar 59 % z govedorejo. Število tistih, ki se ukvarjajo z živinorejo, se je samo v obdobju 2000–2016 zmanjšalo za več kot četrtino (–28 %).

Povprečno slovensko kmetijsko gospodarstvo, usmerjeno v živinorejo, glede na podatke raziskovanja strukture kmetijskih gospodarstev iz leta 2016 redi 7,5 glave velike živine, kar je skoraj četrtino več (+24 %) kakor na začetku obravnavanega obdobja. Podobno kakor v drugih državah EU se obtežba tudi v Sloveniji zmanjšuje, samo v obdobju 2000–2016 se je zmanjšala za 17 %. Prikaz števila glav velike živine na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi na občinski ravni v letu 2010 kaže na razmeroma netipično in razpršeno prostorsko porazdelitev območij z različno obtežbo.

Navkljub zelo hitremu upadanju gospodarstev, usmerjenih v prirejo mleka, in nekoliko manj izrazitemu upadanju števila krav molznic na teh gospodarstvih, skupni obseg proizvodnje z rednim letnim nihanjem še vedno raste. Vzrok je izrazito povečanje koncentracije prireje mleka – povprečno število krav molznic na gospodarstvo se je v obdobju 2000–2016 povečalo za 114 %, hkrati pa se je povečala intenzivnost prireje.

Povprečna prireja mleka na kravo molznico (mlečnost) se je v obdobju 2000–2017  v Sloveniji povečala za 1.329 kg ali za 29 %. V enakem obdobju se je povprečna mlečnost v Avstriji povečala za 31 %, v Belgiji za 43 % in v Grčiji kar za 58 %.

S skoraj 6.000 kg na kravo v letu 2017, Slovenija precej zaostaja za Avstrijo in nekaterimi drugimi državami članicami Evropske unije, kjer procesi koncentracije in intenzifikacije proizvodnje potekajo bistveno hitreje.

Pšenica in koruza za zrnje sta najpomembnejši poljščini v Sloveniji, z njuno pridelavo pa se je v letu 2016 ukvarjalo 16.086 (pšenica in pira) in 24.670 (koruza) kmetijskih gospodarstev. V obdobju med leti 2000 in 2016 se je število kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo s pridelavo pšenice in pire zmanjšalo za 48 % tistih, ki se ukvarjajo s pridelavo koruze pa za 53 %. Ker je bil skupni obseg površin v obravnavanem obdobju pri pšenici manjši za 14 % (pri koruzi so se površine zmanjšale za 23 %), se je močno povečala koncentracija pridelave na gospodarstvo. Intenzivnost pridelave pšenice, merjena s količino pridelka na hektar, je v Sloveniji na ravni dolgoletnega povprečja za 0,54 t manjša kakor v Avstriji in kar 3,8 t manjši kot v Belgiji. Hektarski pridelek se v Sloveniji že več let ne spreminja bistveno. Podobno je pri koruzi, le da je letno nihanje zaradi podnebnih dejavnikov nekoliko izrazitejše.

Slovensko kmetijstvo se sooča z neugodno posestno in velikostno strukturo, kar v veliki meri zavira povečevanje intenzivnosti in konkurenčnosti kmetijske proizvodnje. Z nekaterimi ukrepi kmetijske politike in uporabo novih tehnoloških rešitev (zemljiške operacije, optimizacija krmnih obrokov, manjša poraba sredstev za varstvo rastlin, izboljšanje lastnosti tal…) je mogoče prispevati k povečanju intenzivnosti, ob hkratnem zmanjšanju negativnih pritiskov na okolje.


Metodologija

Cilji in pravna podlaga

Cilji povzeti po: Programu razvoja podeželja 2014-2020, Agendi za trajnostni razvoj do leta 2030 in 7. Okoljskem akcijskem programu.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Podatek za površino pšenice in koruze se zbira v okviru podatkov o rabi kmetijskih zemljišč v uporabi. To so kmetijska zemljišča, ki se v določenem letu uporabljajo za pridelovanje kmetijskih rastlin. Njive so površine, ki jih najmanj na pet let preorjemo in so namenjene pridelavi poljščin, zelenjadnic, cvetja in okrasnih rastlin ipd. Med njive spadajo tudi vrtovi in površine, ki niso obdelane zaradi prahe ali jih bodo posejali ali posadili šele po 1. juniju (zelje, krmna pesa in koleraba). Njivske površine so tudi deteljišča in lucernišča, travnate površine, ki se po petih letih preorjejo ter hmeljišča. Podatki o rabi zemljišč so na voljo za obdobje 1991–2017.

Izvorna baza podatkov
Statistični urad Republike Slovenije
Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
1991–2017
Informacije o kakovosti za ta kazalec

- Prednosti in slabosti kazalca: Pri izračunu kazalca smo upoštevali podatke o površini in pridelku pšenice in pire  ter koruze v obdobju 2000–2017.

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije):

- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1

Podatki o številu živinorejskih gospodarstev in številu glav velike živine se zbirajo v okviru statističnega raziskovanja strukture kmetijskih gospodarstev. Glava velike živine (GVŽ) je standardna merskaenota, ki omogoča združevanje različnih kategorij živine, in sicer zato, da je mogoča primerjava med podatki za posamezna leta in med podatki posameznih držav. Izhodišče za izračun koeficientov je 500 kg žive mase živali. Koeficienti GVŽ, ki jih uporabljamo v Sloveniji, so drugačni kot na ravni Eurostata.

Data processing methodology for country comparison

Kmetijska zemljišča v uporabi (KZU) predstavljajo površino, ki se uporablja za kmetovanje. KZU vključujejo naslednje kategorije zemljišč: njive, trajni travniki, trajni nasadi, druga kmetijska zemljišča, kot so vrtovi. Med KZU ne spadajo neobdelana kmetijska zemljišča, gozdovi, pozidana zemljišča, dvorišča, poti, ribniki itd. Ta kazalnik uporablja pojem "osnovna površina", ki pomeni površino zemljišča.

-       V primeru enoletnih poljščin, osnovna površina ustreza posejanemu območju;

-       v primeru trajnih nasadov, predstavlja celotno zasajeno površino;

-       v primeru zaporednih posevkov predstavlja glavni posevek, ki je zasedel parcelo v tem letu;

-       pri hkratnih pridelkih, predstavlja ustrezno površino posameznih posevkov.

Enota za glavo velike živine, skrajšana kot GVŽ, je referenčna enota, ki olajšuje združevanje živine iz različnih vrst in starosti. Koeficienti GVŽ, ki jih uporablja Eurostat so drugačni kot v Sloveniji, zato podatka nista primerljiva. Pri izračunih evropskih primerjav smo za Slovenijo uporabljali podatke, ki jih objavlja Eurostat. Referenčna enota, ki se uporablja za izračun GVŽ, je pašni ekvivalent ene odrasle krave molznice, ki proizvede 3.000 kg mleka letno, brez dodatne močne krme.

Information about the quality for country comperison

- Prednosti in slabosti kazalca: Za kazalec so uporabljeni uradni podatki o številu gospodarstev in površini njiv s pšenico in piro ter koruzo ki jih države EU-28 poročajo Eurostatu.

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije izpustov v zrak so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1