KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Zaradi črevesnih nalezljivih bolezni, ČNB,  vsako leto umre približno 2,5 milijona ljudi. ČNB oziroma infekcijska driska je večji problem v manj razvitih državah, vendar se tudi v razvitih državah pojavi po ena epizoda ČNB na prebivalca letno (Infekcijske bolezni, Tomažič J., Strle F.).

Incidenco črevesnih nalezljivih bolezni v Sloveniji podobno kot v drugih državah ocenjujemo na osnovi prejetih prijav črevesnih nalezljivih bolezni. Incidenca črevesnih nalezljivih bolezni (ČNB) oziroma okužb s hrano se je v letu 2019 v primerjavi z letom 2018 znižala za 26 %. Črevesnih nalezljivih bolezni z neznano etiologijo, ki predstavljajo vsa leta največji delež prijav v Sloveniji,  se od leta 2018 ne beleži več. Na prvem mestu so virusne okužbe črevesja, ki so tudi po svetu še vedno med glavnimi vzroki obolevnosti v otroškem obdobju (Infekcijske bolezni, Tomažič J, Strle F). Med bakterijskimi povzročitelji prevladujejo kampilobaktri, pred Clostridium difficile, salmonelami in patogenimi E.coli.

Dejansko breme ČNB in okužb s hrano lahko ocenimo le z raziskavami. 


Kazalec predstavlja število prejetih prijav oziroma incidenco črevesnih nalezljivih bolezni (ČNB) oziroma okužb s hrano v Sloveniji in nekaterih državah EU v izbranem obdobju.

Črevesne nalezljive bolezni so bolezni, ki jih povzročajo različni povzročitelji: virusi, bakterije, glive in paraziti. Prenašajo se fekalno oralno (»iz iztrebka v usta«); običajno z zaužito hrano, vodo ali preko umazanih rok.  V skladu z Mednarodno klasifikacijo bolezni in poškodb MKB-10 jih uvrščamo med diagnoze A00–A08, A32, B15, B17.2, B67–B69, B71, B75, B79, B80.

Incidenca pomeni število vseh na novo ugotovljenih primerov neke bolezni v točno določeni populaciji v koledarskem letu in je zato osnovni kazalec dinamike pojava (naraščanje, upadanje, nespremenljivost). Incidenco lahko izražamo z absolutnim številom, večinoma pa v obliki stopnje, preračunano na določeno število prebivalstva.

Oseba, ki ima črevesno nalezljivo bolezen oziroma okužbo s hrano, ima prebavne težave zaradi vnetja prebavil, ki se kaže s: slabostjo, bruhanjem, krči v trebuhu, povišano telesno temperaturo, drisko. Črevesne nalezljive bolezni so zlasti nevarne za starejše osebe, kronične bolnike, dojenčke, otroke in nosečnice.


Grafi

Slika ZD21-1: Incidenca najpogosteje prijavljenih črevesnih nalezljivih bolezni v Sloveniji od leta 2010 do 2019
Viri:

NIJZ, 2010 – 2020 (2. 11. 2020)

Prikaži podatke
  2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019
VSE PRIJAVE ČNB 997,5 1087,6 972,5 964,8 1008,9 1280,9 1563 1567,6 506,7 374,9
ČNB neznane etiologije (A04.9, A05.9 A08.4, A09) 696,1 760,6 709,4 678,0 711,3 933,4 993,6 1014,6 0 0
Salmoneloze (A02) 17 19,5 19,5 14,2 32,4 18,6 13,9 12,7 12,3 20,4
Rotaviroze (A08.0) 78 107,5 68,1 70,7 96,2 89,5 59,8 66,5 30,5 64,3
Kampilobakterioze (A04.5) 48,9 48,0 45,4 48,4 54,3 60,5 76,1 66 59,9 60,8
Druge opredeljene ČNB (A04.8, A05.8, A08.3, A08.5) 17,5 10,9 4,3 7,0 5,6 8,8 7,9 10 6,4 6,9
Slika ZD21-2: Hospitalizirani zaradi črevesnih nalezljivih bolezni, Slovenija, 2019
Viri:

NIJZ, 2020 (2. 11. 2020)

Prikaži podatke
  Št. prijav Primeri/100000 prebivalcev
virus hepatitisa E 1 0,05
virus hepatitisa A  4 0,2
šigele 6 0,3
Y. enterocolitica  9 0,4
listerije 18 0,9
paraziti 24 1,1
Druge opredeljene ČNB 30 1,4
adenovirusi  126 6
E. coli  134 6,4
salm; tifus in paratifus 170 8,1
norovirusi 359 17,2
Cl. difficile  473 22,6
kampilobaktri  514 24,6
rotavirusi 808 38,7
vse prijavljene ČNB 2708 129,6
Slika ZD21-3: Incidenca okužb s salmonelo (število okužb/100.000 prebivalcev), EU-27, od leta 2015 do 2019
Viri:

ECDC, Surveillance Atlas of Infectious Diseases, 2019 (2. 11. 2020)

Prikaži podatke
Država  Enota 2015 2016 2017 2018 2019
Portugalska št. okužb/100.000 preb. 3,10 3,64 4,48 2,93 4,20
Grčija št. okužb/100.000 preb. 4,30 6,82 6,24 5,96 6,00
Romunija št. okužb/100.000 preb. 6,70 7,48 5,87 7,22 7,12
Irska št. okužb/100.000 preb. 5,80 6,33 7,92 7,29 7,08
Ciper št. okužb/100.000 preb. 7,70 9,08 6,90 5,09 7,08
Bolgarija št. okužb/100.000 preb. 14,90 10,04 11,21 8,31 8,49
Velika Britanija št. okužb/100.000 preb. 14,60 15,14 15,36 14,28 14,58
Francija št. okužb/100.000 preb. 32,30 27,7 24,86 27,82 27,78
Estonija št. okužb/100.000 preb. 8,50 26,67 20,14 23,80 11,32
Slovenija št. okužb/100.000 preb. 19,40 15,07 13,31 13,26 17,40
Avstrija št. okužb/100.000 preb. 18,00 16,28 19,00 17,43 21,06
Latvija št. okužb/100.000 preb. 19,10 23,06 11,54 21,14 22,81
Poljska št. okužb/100.000 preb. 21,70 25,6 23,50 23,87 22,05
Malta št. okužb/100.000 preb. 29,30 36,37 23,25 24,39 26,54
Danska št. okužb/100.000 preb. 16,30 18,94 18,56 20,20 19,27
Luksemburg št. okužb/100.000 preb. 18,80 18,74 19,98 22,43 21,34
Nemčija št. okužb/100.000 preb. 16,80 15,65 17,03 16,06 16,26
Švedska št. okužb/100.000 preb. 23,70 22,81 22,81 20,17 19,45
Finska št. okužb/100.000 preb. 30,20 27,55 27,89 25,96 21,29
Litva št. okužb/100.000 preb. 37,00 37,25 35,25 27,73 26,34
Madžarska št. okužb/100.000 preb. 49,70 48,03 40,03 42,55 45,56
Slovaška št. okužb/100.000 preb. 89,30 97,65 106,51 124,76 91,59
Češka št. okužb/100.000 preb. 117,70 110,01 108,45 102,74 122,15
Belgija št. okužb/100.000 preb. 0,00 23,85 20,24 25,95 22,06
Italija št. okužb/100.000 preb. 6,30 6,81 5,52 6,01 5,39
Španija št. okužb/100.000 preb. 43,30 0 0,00 0,00 0,00
Slika ZD21-4: Incidenca okužb s hrano, kjer je povzročitelj mikroorganizem (število okužb/100.000 prebivalcev), EU-27, 2011-2015
Viri:

WHO, 2017 (25. 07. 2017)

Prikaži podatke
Država Enota 2011 2012 2013 2014 2015
Avstrija št.okužb/100.000 preb. NP NP NP NP NP
Belgija št.okužb/100.000 preb. 13,94 12,39 11,74 15,93 14,85
Bolgarija št.okužb/100.000 preb. NP NP NP NP NP
Ciper št.okužb/100.000 preb. NP NP NP NP NP
Češka št.okužb/100.000 preb. 437,61 324,92 330,37 391,91 NP
Danska št.okužb/100.000 preb. 103,42 98,05 98,1 101,18 NP
Estonija št.okužb/100.000 preb. 9,78 13,56 20,94 0 NP
Finska št.okužb/100.000 preb. 21,29 26,03 14,1 17,91 25,98
Francija št.okužb/100.000 preb. 15,30 NP 16,62 18,88 NP
Nemčija št.okužb/100.000 preb. 138,32 116,65 127,59 133,61 NP
Grčija št.okužb/100.000 preb. NP NP NP NP NP
Madžarska št.okužb/100.000 preb. 10,80 9,86 11,35 14,17 NP
Irska št.okužb/100.000 preb. 61,07 59,84 57,98 64,06 NP
Italija št.okužb/100.000 preb. NP NP NP NP NP
Latvija št.okužb/100.000 preb. NP NP NP NP NP
Litva št.okužb/100.000 preb. 40,55 34,67 31,48 38,13 NP
Luksemburg št.okužb/100.000 preb. 210,67 211,13 155,51 183,71 NP
Malta št.okužb/100.000 preb. 93,11 78,19 85,96 101,31 95,06
Nizozemska št.okužb/100.000 preb. 2,20 NP 10,27 9,81 NP
Poljska št.okužb/100.000 preb. NP NP NP NP NP
Portugalska št.okužb/100.000 preb. NP NP NP NP NP
Romunija št.okužb/100.000 preb. 3,38 2,12 2,77 2,94 NP
Slovaška št.okužb/100.000 preb. 427,24 301,60 373,11 412,83 NP
Slovenija št.okužb/100.000 preb. 4,63 15,51 2,72 10,91 3,34
Španija št.okužb/100.000 preb. 16,05 15,18 NP NP NP
Švedska št.okužb/100.000 preb. NP NP 18,41 27,33 NP
Združeno kraljevstvo št.okužb/100.000 preb. NP NP NP NP NP

Cilji

Incidenca okužb s hrano v Sloveniji je visoka in je pomemben javnozdravstveni problem.

V širšem okvirju so smernice določene na evropski ravni z Global Foodborne Infections Network programom (GFN 2013), ki si prizadeva za krepitev zmogljivosti držav članic pri nadzoru in zajezitvi hudih okužb s hrano, katere del je tudi Slovenija.

Cilji  poglobljenega  spremljanja kazalca – incidenca okužb s hrano oziroma ČNB so :

  • ocena trendov glede na incidenco akutnih gastroenterokolitisov in posameznih povzročiteljev ČNB  oziroma okužb s hrano;
  • ocena resnosti obolenja glede na število hospitaliziranih in umrlih zaradi ČNB oziroma okužb s hrano;
  • ocene tveganja za zdravje ljudi;
  • poučeno odločanje o javnozdravstvenih ukrepih;
  • na podlagi zbranih podatkov obveščanje in vzgoja splošne in strokovne javnosti z namenom zmanjševanja incidence ČNB oziroma okužb s hrano.

ČNB oziroma bolezni, ki se prenašajo s hrano, ostajajo najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti in so pomemben javnozdravstveni izziv. Ocenjuje se, da prebivalec Slovenije vsaj enkrat letno zboli za akutno črevesno okužbo. Uvrščamo jih pretežno med zoonoze, to so bolezni, ki se prenašajo iz živali na ljudi.

Črevesne nalezljive bolezni povzročajo različni povzročitelji. Živali ali ljudje jih izločajo z iztrebki in izbruhanino ter prenašajo preko umazanih rok (t.i.bolezni »umazanih rok«). Od tod jih zanesejo v hrano (okužbe s hrano), vodo (hidrična okužba) ali na predmete oziroma druge osebe (kontaktna okužba). Povzročitelji najdejo pot v usta človeka, ki se na ta način okuži. Opisana pot se imenuje »fekalno oralna pot širjenja«. Epidemiološki rezervoar za črevesne nalezljive bolezni so različne živali in tudi človek, s simptomi ali brez njih. Driska in bruhanje sta vodilna klinična znaka večine ČNB. Pri driski je spremenjena konzistenca iztrebkov (kašasti ali tekoči) in povečano število iztrebljanj (tri ali več dnevno). Pogosta klinična znaka sta tudi povišana telesna temperatura in krčevite bolečine v trebuhu. Zastrupitev s hrano je oznaka za prebavne motnje, ki jih povzročajo različni toksini. Toksini, ki jih tvorijo bakterije, so lahko prisotni že v živilu ali pa jih bakterije tvorijo v črevesju, potem ko jih je človek zaužil s hrano. Zastrupitev s hrano se največkrat odraža s slabostjo in bruhanjem, tudi z bolečinami v trebuhu, drisko in povišano telesno temperaturo.

V letu 2019 je bilo 7.833 prijav ČNB, kar je za 26 % manj kot leto prej. Tolikšen upad prijav ČNB je zaradi črevesnih nalezljivih bolezni z neznano etiologijo, ki se od leta 2018 ne beležijo več v našem sistemu. Med opredeljenimi povzročitelji ČNB je bilo največ norovirusnih in rotavirusnih okužb. Število prijav norovirusnih okužb je v primerjavi z letom 2018 naraslo za 17 %, enako je tudi število rotavirusnih okužb naraslo za 13 %. Med bakterijskimi povzročitelji so po pogostnosti na prvem mestu kampilobaktri, sledijo okužbe z bacilom Clostridium difficile, salmonelami, adenovirusi in patogenimi E.coli. V zadnjih letih pri nas najbolj hitro naraščajo prijave okužb s Clostridium difficile.

Število hospitaliziranih zaradi ČNB se je v letu 2019 v primerjavi z letom 2018 zvišalo za 17 %. Največ hospitaliziranih je bilo zaradi rotavirusnih okužb (30 %), kampilobaktrskih okužb (19 %) in okužb s Clostridium difficile (18 %).

Dejanska incidenca ČNB oziroma okužb s hrano ni znana. Verjetno je bistveno višja kot incidenca na osnovi prijav. Prijave zajemajo namreč samo del okužene in obolele populacije, ki poišče zdravniško pomoč. Na ta način podcenimo dejansko breme ČNB. Kolikšen je faktor, s katerim bi morali pomnožiti prejete prijave, da bi dobili dejansko število obolelih v Sloveniji, ni znano. Po predvidevanjih CDC (Center for Disease Control) je faktor vsaj 5, lahko je bistveno višji; odvisno od povzročitelja ČNB in prebivalstva.

Podatki Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) in Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) kažejo, da je v zadnjih 5 letih najpogostejša bakterijska zoonoza oziroma črevesna nalezljiva bolezen v evropskih državah kampilobakterioza.

Povezavo med slabo mikrobiološko kvaliteto pitne vode in boleznijo lahko hitro odkrijemo med hidričnimi izbruhi. Vpliv zaradi prisotnosti E.coli neskladnih vodnih vzorcev, odvzetih v okviru rednega monitoringa, na incidence akutnih gastroenterokolitisov pa še ni raziskan. Z raziskavo na NIJZ v letu 2010 smo analizirali geografsko razporeditev prijavljenih akutnih gastroenterokolitisov (AGI) v Sloveniji in določili mesta, kjer se ti kopičijo. Ugotavljali smo, ali obstaja korelacija med fekalno kontaminacijo vodnih virov in porazdelitvijo prijavljenih primerov AGI. V ta namen smo naredili prostorsko analizo ter uporabili geoinformacijsko tehnologijo in druge metode. Raziskava je pokazala korelacijo med pogostostjo prijavljenih primerov AGI in neskladnimi vzorci pitne vode v okviru monitoringa pitne vode. Mesta kopičenja z najvišjim deležem prijavljenih primerov AGI so na območjih z majhnimi vodooskrbnimi sistemi. Tveganje, da zbolimo za AGI, če smo pili vodo, kontaminirano z E.coli, na vodooskrbnih območjih s 50-1000 uporabniki, je znašalo 1,25 in je bilo signifikantno višje od 1 (p ≤ 0,001) (Grilc in sod., 2015).


Metodologija

Cilji povzeti po: Zakon o nalezljivih boleznih, Ur.l. RS, št 33/2006, prečiščeno besedilo; Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje, Ur.l. RS, št. 16/1999; DIREKTIVA 2003/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o spremljanju zoonoz in povzročiteljev zoonoz; Odločba Evropskega Parlamenta 2119/98/ES z dne 24. septembra 1998 o vzpostavitvi mreže epidemiološkega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni v Skupnosti.

 

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji ureja Zakon o nalezljivih boleznih (Ur.l.RS, št. 33/06-UPB1), ki določa, da je treba nalezljive bolezni iz predpisanega seznama obvezno prijavljati in Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje (Ur.l.RS, št. 16/99), ki določa režim prijave. Pravilnik določa, da mora zdravnik po ugotovitvi suma nalezljive bolezni obvestiti območno enoto NIJZ: v roku treh do šestih ur, če gre za nalezljivo bolezen iz prve skupine Pravilnika ali sum na izbruh; treh dni, če gre za nalezljivo bolezen iz druge skupine Pravilnika. Območna enota prijave ČNB in okužb s hrano pošilja Centru za nalezljive bolezni NIJZ. Poročila o ČNB oziroma okužbah s hrano se objavijo na spletni strani NIJZ, pošiljajo se zdravstvenim in drugim ustanovam v Sloveniji. Poročila prikazujejo število prijav zbolelih oseb ter incidenco na 100.000 prebivalcev. Prijave zajemajo celotno državo, po območnih enotah NIJZ.

Metodologija obdelave podatkov: območne enote in Center za nalezljive bolezni NIJZ, podatke objavljajo v mesečnih, letnih  in obdobnih poročilih. Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o številu prijavljenih primerov ČNB oziroma okužb s hrano.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Incidenca najpogosteje prijavljenih črevesnih nalezljivih bolezni v Sloveniji

Št. prijav na 100.000 prebivalcev

NIJZ, 2010-2020

 

2010-2019

Junija tekočega leta za preteklo leto

Mesečno, letno

2.11.2020

da

Hospitalizirani zaradi črevesnih nalezljivih bolezni, Slovenija

NIJZ, 2020

 

2019

 

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 2

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov: TESSy je zelo prilagodljiv sistem za zbiranje, analizo in širjenje podatkov. Njeni ključni cilji so analiza podatkov in oblikovanje sklepov za ukrepanje na področju javnega zdravja. Podatke o nalezljivih boleznih v sistem TESSy pošiljajo vse članice EU, kot je to zapisano v Odločbi Evropskega Parlamenta 2119/98/ES z dne 24. septembra 1998 o vzpostavitvi mreže epidemiološkega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni v Skupnosti.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Uporabljen je podatek o incidenci okužb s hrano po letih. Geografska pokritost: EU-27.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Incidenca okužb s salmonelo (število okužb/100.000 prebivalcev), EU-27

Št. prijav na 100.000 prebivalcev

ECDC, Surveillance Atlas of Infectious Diseases, 2019

 

2015-2019

 

 

2.11.2020

Incidenca okužb s hrano, kjer je povzročitelj mikroorganizem (število okužb/100.000 prebivalcev), EU-27

WHO, 2017

 

2011-2015

 

 

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. Direktiva 2003/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o spremljanju zoonoz in povzročiteljev zoonoz.
  2. European Centre for Disease Prevention and Control in European Food Safety Authority. 2012. The European Surveillance System (TESSy). Stockholm, ECDC.
  3. Grilc E, Gale I, Veršič A, Žagar T, Sočan M. Drinking Water Quality and the Geospatial Distribution of Notified Gastro-Intestinal Infections / Kvaliteta Pitne Vode in Geoprostorska Porazdelitev Prijavljenih Črevesnih Okužb. Dostopno na: http://www.degruyter.com/view/j/sjph.2015.54.issue-3/sjph-2015-0028/sjph-2015-0028.xml?rskey=I5xvY7&result=1.
  4. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji. Letna poročila, 2003-2018. Ljubljana, NIJZ, (2003-2018).
  5. Odločba Evropskega Parlamenta 2119/98/ES z dne 24. septembra 1998 o vzpostavitvi mreže epidemiološkega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni v Skupnosti.
  6. Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje, Ur.l.RS, št. 16/99.
  7. WHO, 2011. European Health For All statistical database (HFA – DB). Geneva, WHO.
  8. WHO, 2013. GFN Programme.
  9. Zakon o nalezljivih boleznih, Ur.l.RS, št. 33/06-UPB1.