KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Incidenco črevesnih okužb ocenjujemo na osnovi poslanih prijav. S takšnim pristopom podcenimo dejansko breme črevesnih nalezljivih bolezni (ČNB) in okužb s hrano v populaciji, ker zajamemo samo prijavljene primere, ki so le del okuženega oziroma obolelega prebivalstva.
Incidenca črevesnih nalezljivih bolezni (ČNB) oziroma okužb s hrano ostaja visoka. Na prvem mestu so gastroenterokolitisi neznane etiologije, sledijo virusne okužbe črevesja, ki postajajo vse bolj pomembne. Med bakterijskimi povzročitelji prevladujejo kampilobaktri, pred okužbami s Clostridium difficile, salmonelami, adenovirusi in patogenimi E.coli.
Dejansko breme ČNB in okužb s hrano lahko ocenimo le z raziskavami.


Kazalec predstavlja število prejetih prijav črevesnih nalezljivih bolezni (ČNB) oziroma okužb s hrano v Sloveniji in izbranih državah EU.

Črevesne nalezljive bolezni so bolezni, ki se prenašajo fekalno oralno (»iz iztrebka v usta«). Povzročajo jih različni povzročitelji: virusi, bakterije, glive in paraziti.

Okužbe s hrano so opredeljene kot bolezni, ki jih povzročijo bodisi mikroorganizmi ali toksini in vstopijo v telo z zaužitjem hrane. V skladu z Mednarodno klasifikacijo bolezni in poškodb MKB-10 jih uvrščamo med diagnoze A00 do A09 ter B15 in B17.2.

Incidenca pomeni število vseh na novo ugotovljenih primerov neke bolezni v točno določeni populaciji v enem koledarskem letu in je zato osnovni kazalec dinamike pojava (naraščanje, upadanje, nespremenljivost). Incidenco lahko izražamo z absolutnim številom, večinoma pa v obliki stopnje, preračunano na določeno število prebivalstva.

Oseba, ki ima črevesno nalezljivo bolezen oziroma okužbo s hrano ima prebavne težave zaradi vnetja prebavil, ki se kaže s: slabostjo, bruhanjem, krči v trebuhu, povišano telesno temperaturo, drisko. Bolnik je zaradi bolezni lahko izčrpan, zaradi izgube tekočine pa mu grozi izsušitev. Pri lažjih okužbah poteka bolezen bolj blago, lahko pa bolezenskih znakov sploh ni. Obolenje nastopi nekaj ur do nekaj dni po okužbi, odvisno od povzročitelja in količine mikrobov, ki jo človek prejme. Črevesne nalezljive bolezni so zlasti nevarne za starejše osebe, kronične bolnike, dojenčke, otroke in nosečnice.


Grafi

Slika ZD21-1: Incidenca najpogosteje prijavljenih črevesno nalezljivih bolezni v Sloveniji od leta 2002 do 2013
Viri: 

NIJZ, 2003 – 2014.

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
VSE PRIJAVE ČNB št. prijav/100.000 preb. 1001.9 947.3 943.8 814.2 899.3 1046.5 1118.2 936.3 997.5 1087.6
ČNB neznane etiologije (A04.9, A05.9 A08.4, A09) št. prijav/100.000 preb. 556.3 493.1 546.2 489.1 586.2 704.1 790.6 665.5 696.1 760.6
Salmoneloze (A02) št. prijav/100.000 preb. 136.6 200.6 165.5 75.8 75.8 67.2 54 30.1 17 19.5
Rotaviroze (A08.0) št. prijav/100.000 preb. 102 97 91.1 83.4 91.1 89.1 102.5 80.5 78 107.5
Kampilobakterioze (A04.5) št. prijav/100.000 preb. 60.1 43.6 52 54.3 47.1 53.7 44 45.1 48.9 48
Druge opredeljene ČNB (A04.8, A05.8, A08.3, A08.5) št. prijav/100.000 preb. 91.8 75 57.7 85.5 70 107 91 19.7 17.5 10.9
2012 2013
VSE PRIJAVE ČNB št. prijav/100.000 preb. 972.5 964.8
ČNB neznane etiologije (A04.9, A05.9 A08.4, A09) št. prijav/100.000 preb. 709.4 678
Salmoneloze (A02) št. prijav/100.000 preb. 19.5 14.2
Rotaviroze (A08.0) št. prijav/100.000 preb. 68.1 70.7
Kampilobakterioze (A04.5) št. prijav/100.000 preb. 45.4 48.4
Druge opredeljene ČNB (A04.8, A05.8, A08.3, A08.5) št. prijav/100.000 preb. 4.3 7
Slika ZD21-2: Hospitalizirani zaradi črevesnih nalezljivih bolezni, Slovenija, 2013
Viri: 

NIJZ, 2014.

Prikaži podatke
Št. prijav Primeri/100000 prebivalcev
vse prijavljene Št. prijav 3438 167
neznane etiologije Št. prijav 1043 50.7
rotavirusi Št. prijav 849 41.2
kampilobaktri Št. prijav 430 20.9
norovirusi Št. prijav 433 21
salm; tifus in paratifus Št. prijav 162 7.9
E. coli Št. prijav 92 4.5
Cl. difficile Št. prijav 204 9.9
adenovirusi Št. prijav 106 5.1
šigelami Št. prijav 4 0.2
Y. enterocolitica Št. prijav 12 0.6
virusom hepatitisa A Št. prijav 10 0.5
virusom hepatitisa E Št. prijav 1 0.1
paraziti Št. prijav 12 0.6
Druge opredeljene ČNB Št. prijav 68 3.3
Slika ZD21-3: Incidenca okužb s salmonelo (število okužb/100.000 prebivalcev), EU-27, od leta 2006 do 2011
Viri: 

WHO, 2013

Prikaži podatke
2006 2007 2008 2009 2010 2011
Avstrija št. okužb/100.000 preb. 60.2 43.1 27.9 NP 25.5 NP
Belgija št. okužb/100.000 preb. 35.1 37.4 7.7 NP NP NP
Bolgarija št. okužb/100.000 preb. 13.7 15.4 21.3 NP 16.2 NP
Ciper št. okužb/100.000 preb. 12.5 20.8 21.3 17.2 16.4 NP
Češka št. okužb/100.000 preb. 244.5 176.4 105.6 NP 82 NP
Danska št. okužb/100.000 preb. 30.5 30.4 66.6 NP 28.8 NP
Estonija št. okužb/100.000 preb. 33.7 26.2 48.3 19.5 30.9 28.7
Finska št. okužb/100.000 preb. 48.7 51.8 58.9 NP 45.2 38.9
Francija št. okužb/100.000 preb. NP 9.1 11.8 NP 11.8 NP
Nemčija št. okužb/100.000 preb. 63.8 67.4 NP 38.4 NP NP
Grčija št. okužb/100.000 preb. NP 6.6 7.3 3.6 2.6 NP
Madžarska št. okužb/100.000 preb. 96.8 68.5 71.4 60.2 NP NP
Irska št. okužb/100.000 preb. 10 10.5 10.2 NP 8 NP
Italija št. okužb/100.000 preb. 8 11.3 NP 6.7 4.9 NP
Latvija št. okužb/100.000 preb. 35 23.1 48.5 NP 42.5 NP
Litva št. okužb/100.000 preb. 104.8 69 94.1 NP 53.7 NP
Luksemburg št. okužb/100.000 preb. 64.7 33.5 32.1 27.5 37.5 NP
Malta št. okužb/100.000 preb. 15.8 19.6 34.5 NP 35.1 NP
Nizozemska št. okužb/100.000 preb. NP NP NP NP NP NP
Poljska št. okužb/100.000 preb. 34.7 30.4 NP 23.2 25 NP
Portugalska št. okužb/100.000 preb. 3.9 4.3 NP 2 1.9 NP
Romunija št. okužb/100.000 preb. 3 2.9 2.9 NP 6 NP
Slovaška št. okužb/100.000 preb. 161.7 169.6 134.3 NP 94.5 NP
Slovenija št. okužb/100.000 preb. 74.8 66 52.4 29.5 16.5 19.5
Španija št. okužb/100.000 preb. 11.3 8 8.4 9.2 9.6 NP
Švedska št. okužb/100.000 preb. 44.7 43 45.4 NP NP NP
Velika Britanija št. okužb/100.000 preb. 22.5 21.5 18.7 NP 16.6 NP
Slika ZD21-4: Incidenca okužb s hrano, kjer je povzročitelj mikroorganizem (število okužb/100.000 prebivalcev), EU-27, 2006-2011
Viri: 

WHO, 2013

Prikaži podatke
2006 2007 2008 2009 2010 2011
Belgija št. okužb/100.000 preb. 9.8 8 7.9 8.5 NP NP
Češka št. okužb/100.000 preb. 574.7 534.4 426 416 432.1 437.6
Danska št. okužb/100.000 preb. 98.5 110.8 139.9 109 109.9 103.4
Estonija št. okužb/100.000 preb. 8.3 2.1 9.9 23.2 11 9.8
Finska št. okužb/100.000 preb. 35.3 181.9 18.8 35 17.7 21.3
Nemčija št. okužb/100.000 preb. 63.9 67.4 52.3 38.4 31 138.3
Madžarska št. okužb/100.000 preb. 68.1 11.5 19.8 8.4 11 10.8
Irska št. okužb/100.000 preb. 54.2 55.8 52 50.2 46.9 61.1
Litva št. okužb/100.000 preb. 29.9 22.9 25.8 19.6 16.4 38.1
Luksemburg št. okužb/100.000 preb. 131.4 150.4 179.3 165.7 179.9 210.7
Malta št. okužb/100.000 preb. 43.3 60.9 55.3 68.8 82.5 80.6
Nizozemska št. okužb/100.000 preb. 2.9 4.6 4.2 2.1 2.1 2.2
Romunija št. okužb/100.000 preb. 11.1 10.9 8.3 5 2.5 3.4
Slovaška št. okužb/100.000 preb. 380 407.1 374 349.6 NP 421.6
Slovenija št. okužb/100.000 preb. 24.8 36.6 33.9 4.1 5.9 4.6
Španija št. okužb/100.000 preb. 23.9 18.6 16.4 16.2 15.9 17.3

Cilji

Incidenca okužb s hrano v Sloveniji je visoka in je pomemben javnozdravstveni problem. ČNB so med nalezljivimi boleznimi najpogostejši vzrok obolevnosti.

V širšem okvirju so smernice določene na evropski ravni z Global Foodborne Infections Network programom (GFN 2013), ki si prizadeva za krepitev zmogljivosti držav članic pri nadzoru in zajezitvi hudih okužb s hrano, katere del je tudi Slovenija.

Cilji  poglobljenega  spremljanja kazalca – incidenca okužb s hrano oziroma ČNB so :

  • ocena trendov glede na incidenco akutnih gastroenterokolitisov in posameznih povzročiteljev ČNB  oziroma okužb s hrano;
  • ocena resnosti obolenja glede na število hospitaliziranih in umrlih zaradi ČNB oziroma okužb s hrano;
  • ocene tveganja za zdravje ljudi;
  • poučeno odločanje o javnozdravstvenih ukrepih;
  • na podlagi zbranih podatkov obveščanje in vzgoja splošne in strokovne javnosti z namenom zmanjševanja incidence ČNB oziroma okužb s hrano.

ČNB oziroma bolezni, ki se prenašajo s hrano, ostajajo najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti in so pomemben javnozdravstveni izziv. Uvrščamo jih med zoonoze, to so bolezni, ki se prenašajo iz živali na ljudi. Ocenjuje se, da prebivalec Slovenije vsaj enkrat letno zboli za akutno črevesno okužbo.

Črevesne nalezljive bolezni povzročajo različni povzročitelji. Živali ali ljudje jih izločajo z iztrebki in izbruhanino ter preko umazanih rok (t.i.bolezni »umazanih rok«). Od tod jih zanesejo v hrano (okužbe s hrano), vodo (hidrična okužba) ali na predmete (kontaktna okužba). Povzročitelji najdejo pot v usta človeka, ki se na ta način okuži. Opisana pot se imenuje »fekalno oralna pot širjenja«. Epidemiološki rezervoar za črevesne nalezljive bolezni so različne živali in tudi človek, s simptomi ali brez njih.

Driska in bruhanje sta vodilna klinična znaka večine ČNB. Pri driski je spremenjena konzistenca iztrebkov (kašasti ali tekoči) in povečano število iztrebljanj (tri ali več dnevno). Pogosta klinična znaka sta tudi povišana telesna temperatura in krčevite bolečine v trebuhu. Zastrupitev s hrano je oznaka za prebavne motnje, ki jih povzročajo različni toksini. Toksini, ki jih tvorijo bakterije, so lahko prisotni že v živilu ali pa jih bakterije tvorijo v črevesju, potem ko jih je človek zaužil s hrano. Zastrupitev s hrano se največkrat odraža s slabostjo in bruhanjem, tudi z bolečinami v trebuhu in drisko.

V letu 2013 je bilo 19863 prijav ČNB, kar za 0,7% manj kot leto poprej. Največji delež prijavljenih ČNB, 70%, predstavljajo ČNB neznane etiologije. Med opredeljenimi povzročitelji ČNB je bilo največ norovirusnih in rotavirusnih okužb. Število prijav norovirusnih okužb je v primerjavi z letom 2012 naraslo za 33%, rotavirusnih pa za 4%.

Med bakterijskimi povzročitelji so po pogostnosti na prvem mestu kampilobaktri, sledijo okužbe z bacilom Clostridium difficile, salmonelami, adenovirusi in patogenimi E.coli. V zadnjih letih pri nas najbolj hitro naraščajo prijave okužb s Clostridium difficile.

Število hospitaliziranih zaradi ČNB je v primerjavi z letom 2012 zmanjšalo za 6%. Največ hospitaliziranih je bilo zaradi ČNB neznane etiologije (30%), norovirusnih (13%) in kampilobaktrskih okužb (13%).

Dejanska incidenca ČNB oziroma okužb s hrano ni znana. Verjetno je bistveno višja kot incidenca na osnovi prijav. Prijave zajemajo namreč samo del okužene in obolele populacije, ki poišče zdravniško pomoč. Na ta način podcenimo dejansko breme ČNB. Kolikšen je faktor, s katerim bi morali pomnožiti prejete prijave, da bi dobili dejansko število obolelih v Sloveniji, ni znano. Po predvidevanjih CDC (Center for Disease Control) je faktor vsaj 5, lahko je bistveno višji; odvisno od povzročitelja ČNB in prebivalstva.

Podatki Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) in Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) kažejo, da je v zadnjih 5 letih najpogostejša bakterijska zoonoza oziroma črevesna nalezljiva bolezen v evropskih državah kampilobakterioza.


Podatki za Slovenijo

Cilji in pravne podlage: Zakon o nalezljivih boleznih, Ur.l. RS, št 33/2006, prečiščeno besedilo; Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje, Ur.l. RS, št. 16/1999; DIREKTIVA 2003/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o spremljanju zoonoz in povzročiteljev zoonoz; Odločba Evropskega Parlamenta 2119/98/ES z dne 24. septembra 1998 o vzpostavitvi mreže epidemiološkega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni v Skupnosti.
Izvorna baza podatkov: Podatki o prijavah ČNB oziroma okužbah s hrano v Sloveniji se dnevno zbirajo na območnih enotah NIJZ od koder jih pošiljajo na centralno enoto. Od leta 1990 dalje se zbirajo v računalniškem programu SURVIVAL.
Podatki za kazalec so vzeti iz računalniškega programa SURVIVAL in letnih poročil na NIJZ za obdobje 2002-2013.
Skrbnik podatkov: Skrbnik zbirke podatkov je NIJZ, Center za nalezljive bolezni.
Datum zajema podatkov: marec 2014
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji ureja Zakon o nalezljivih boleznih (Ur.l.RS, št. 33/06-UPB1), ki določa, da je treba nalezljive bolezni iz predpisanega seznama obvezno prijavljati in Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje (Ur.l.RS, št. 16/99), ki določa režim prijave. Pravilnik določa, da mora zdravnik po ugotovitvi suma nalezljive bolezni obvestiti območno enoto NIJZ: v roku treh do šestih ur, če gre za nalezljivo bolezen iz prve skupine Pravilnika ali sum na izbruh; treh dni, če gre za nalezljivo bolezen iz druge skupine Pravilnika. Območna enota prijave ČNB in okužb s hrano pošilja Centru za nalezljive bolezni NIJZ.
Poročila o ČNB oziroma okužbah s hrano se objavijo na spletni strani NIJZ, pošiljajo se zdravstvenim in drugim ustanovam v Sloveniji. Poročila prikazujejo število prijav zbolelih oseb ter incidenco na 100.000 prebivalcev. Prijave zajemajo celotno državo, po območnih enotah NIJZ.
Metodologija obdelave podatkov: območne enote in Center za nalezljive bolezni NIJZ, podatke objavljajo v mesečnih, letnih  in obdobnih poročilih. Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o številu prijavljenih primerov ČNB oziroma okužb s hrano.

  • Informacija o kakovosti:
    • Prednosti in slabosti:
    Prednosti: zakonsko obvezna prijava, zgodnje odkrivanje, računalniško zbiranje in obdelava podatkov.

Slabosti: s takšnim pristopom pogosto podcenimo dejansko breme ČNB oziroma okužb s hrano v populaciji. Potreben je tudi nov, hitrejši, zmogljivejši  računalniški sistem za zbiranje, obdelavo in arhiviranje podatkov, predvsem za hitro , avtomatsko zaznavanje kopičenja primerov in izbruhov.
• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
• Skupna ocena (1=brez večjih pripomb, 3=podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države

Vir podatkov: The European Surveillance System (TESSy) , ECDC
Skrbnik podatkov: European Centre for Disease Prevention and Control in European Food Safety Authority
Datum zajema podatkov za kazalec: marec 2014.
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: TESSy je zelo prilagodljiv sistem za zbiranje, analizo in širjenje podatkov. Njeni ključni cilji so analiza podatkov in oblikovanje sklepov za ukrepanje na področju javnega zdravja. Podatke o nalezljivih boleznih v sistem TESSy pošiljajo vse članice EU, kot je to zapisano v Odločbi Evropskega Parlamenta 2119/98/ES z dne 24. septembra 1998 o vzpostavitvi mreže epidemiološkega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni v Skupnosti.
Metodologija obdelave podatkov: Uporabljen je podatek o incidenci okužb s hrano po letih.
Geografska pokritost: EU-27.
Informacije o kakovosti:
Prednosti in slabosti kazalca: Tessy sistem je morda vsaj na začetku nekoliko zapleten za uporabo.

  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1

Drugi viri in literatura

  1. DIREKTIVA 2003/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o spremljanju zoonoz in povzročiteljev zoonoz (21. oktober 2013).
  2. European Centre for Disease Prevention and Control in European Food Safety Authority. 2012. The European Surveillance System (TESSy). Stockholm, ECDC, (21. Oktober  2013).
  3. Nacionalni inštitut za javno zdravje . Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji. Letna poročila, 2002-2012. Ljubljana, NIJZ, (marec 2014).
  4. Odločba Evropskega Parlamenta 2119/98/ES z dne 24. septembra 1998 o vzpostavitvi mreže epidemiološkega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni v Skupnosti, (21. oktober 2013).
  5. Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje, Ur.l.RS, št. 16/99, (19. november 2012).
  6. WHO. 2011. European Health For All statistical database (HFA – DB). Geneva, WHO, (21. oktober 2013).
  7. WHO. 2013. GFN Programme. (21. oktober 2013).
  8. Zakon o nalezljivih boleznih, Ur.l.RS, št. 33/06-UPB1 (21. oktober 2013).

TWITTER