KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Incidenco črevesnih okužb ocenjujemo na osnovi poslanih prijav. S takšnim pristopom podcenimo dejansko breme črevesnih nalezljivih bolezni (ČNB) in okužb s hrano v populaciji, ker zajamemo samo prijavljene primere, ki so le del okuženega oziroma obolelega prebivalstva.
Incidenca črevesnih nalezljivih bolezni (ČNB) oziroma okužb s hrano ostaja visoka. Na prvem mestu so gastroenterokolitisi neznane etiologije, sledijo virusne okužbe črevesja, ki postajajo vse bolj pomembne. Med bakterijskimi povzročitelji prevladujejo kampilobaktri, pred okužbami s Clostridium difficile, salmonelami, adenovirusi in patogenimi E.coli.
Dejansko breme ČNB in okužb s hrano lahko ocenimo le z raziskavami.


Kazalec predstavlja število prejetih prijav črevesnih nalezljivih bolezni (ČNB) oziroma okužb s hrano v Sloveniji in izbranih državah EU.

Črevesne nalezljive bolezni so bolezni, ki se prenašajo fekalno oralno (»iz iztrebka v usta«). Povzročajo jih različni povzročitelji: virusi, bakterije, glive in paraziti.

Okužbe s hrano so opredeljene kot bolezni, ki jih povzročijo bodisi mikroorganizmi ali toksini in vstopijo v telo z zaužitjem hrane. V skladu z Mednarodno klasifikacijo bolezni in poškodb MKB-10 jih uvrščamo med diagnoze A00 do A09 ter B15 in B17.2.

Incidenca pomeni število vseh na novo ugotovljenih primerov neke bolezni v točno določeni populaciji v enem koledarskem letu in je zato osnovni kazalec dinamike pojava (naraščanje, upadanje, nespremenljivost). Incidenco lahko izražamo z absolutnim številom, večinoma pa v obliki stopnje, preračunano na določeno število prebivalstva.

Oseba, ki ima črevesno nalezljivo bolezen oziroma okužbo s hrano ima prebavne težave zaradi vnetja prebavil, ki se kaže s: slabostjo, bruhanjem, krči v trebuhu, povišano telesno temperaturo, drisko. Bolnik je zaradi bolezni lahko izčrpan, zaradi izgube tekočine pa mu grozi izsušitev. Pri lažjih okužbah poteka bolezen bolj blago, lahko pa bolezenskih znakov sploh ni. Obolenje nastopi nekaj ur do nekaj dni po okužbi, odvisno od povzročitelja in količine mikrobov, ki jo človek prejme. Črevesne nalezljive bolezni so zlasti nevarne za starejše osebe, kronične bolnike, dojenčke, otroke in nosečnice.


Grafi

Slika ZD21-1: Incidenca najpogosteje prijavljenih črevesno nalezljivih bolezni v Sloveniji od leta 2002 do 2012
Viri: 

IVZ, 2002–2012.

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
VSE PRIJAVE ČNB št. prijav/100.000 preb. 1001.9 947.3 943.8 814.2 899.3 1046.5 1118.2 936.3 997.5 1087.6
ČNB neznane etiologije (A04.9, A05.9 A08.4, A09) št. prijav/100.000 preb. 556.3 493.1 546.2 489.1 586.2 704.1 790.6 665.5 696.1 760.6
Salmoneloze (A02) št. prijav/100.000 preb. 136.6 200.6 165.5 75.8 75.8 67.2 54 30.1 17 19.5
Rotaviroze (A08.0) št. prijav/100.000 preb. 102 97 91.1 83.4 91.1 89.1 102.5 80.5 78 107.5
Kampilobakterioze (A04.5) št. prijav/100.000 preb. 60.1 43.6 52 54.3 47.1 53.7 44 45.1 48.9 48
Druge opredeljene ČNB (A04.8, A05.8, A08.3, A08.5) št. prijav/100.000 preb. 91.8 75 57.7 85.5 70 107 91 19.7 17.5 10.9
2012
VSE PRIJAVE ČNB št. prijav/100.000 preb. 972.5
ČNB neznane etiologije (A04.9, A05.9 A08.4, A09) št. prijav/100.000 preb. 709.4
Salmoneloze (A02) št. prijav/100.000 preb. 19.5
Rotaviroze (A08.0) št. prijav/100.000 preb. 68.1
Kampilobakterioze (A04.5) št. prijav/100.000 preb. 45.4
Druge opredeljene ČNB (A04.8, A05.8, A08.3, A08.5) št. prijav/100.000 preb. 4.3
Slika ZD21-2: Hospitalizirani zaradi črevesnih nalezljivih bolezni, Slovenija, 2012
Viri: 

IVZ, 2013.

Prikaži podatke
Št. prijav Primeri/100000 prebivalcev
vse prijavljene Št. prijav 3653 177.7
neznane etiologije Št. prijav 1240 60.3
rotavirusi Št. prijav 886 43.1
kampilobaktri Št. prijav 442 21.5
norovirusi Št. prijav 332 16.1
salm; tifus in paratifus Št. prijav 230 11.2
E. coli Št. prijav 103 5
Cl. difficile Št. prijav 190 9.2
adenovirusi Št. prijav 138 6.7
šigelami Št. prijav 11 0.5
Y. enterocolitica Št. prijav 12 0.6
virusom hepatitisa A Št. prijav 9 0.4
paraziti Št. prijav 7 0.3
Druge opredeljene ČNB Št. prijav 44 2.1
Slika ZD21-3: Incidenca okužb s salmonelo (število okužb/100.000 prebivalcev), EU-27, od leta 2006 do 2011
Viri: 

WHO, 2013.

Prikaži podatke
2006 2007 2008 2009 2010 2011
Avstrija št. okužb/100.000 preb. 60.2 43.1 27.9 NP 25.5 NP
Belgija št. okužb/100.000 preb. 35.1 37.4 7.7 NP NP NP
Bolgarija št. okužb/100.000 preb. 13.7 15.4 21.3 NP 16.2 NP
Ciper št. okužb/100.000 preb. 12.5 20.8 21.3 17.2 16.4 NP
Češka št. okužb/100.000 preb. 244.5 176.4 105.6 NP 82 NP
Danska št. okužb/100.000 preb. 30.5 30.4 66.6 NP 28.8 NP
Estonija št. okužb/100.000 preb. 33.7 26.2 48.3 19.5 30.9 28.7
Finska št. okužb/100.000 preb. 48.7 51.8 58.9 NP 45.2 38.9
Francija št. okužb/100.000 preb. NP 9.1 11.8 NP 11.8 NP
Nemčija št. okužb/100.000 preb. 63.8 67.4 NP 38.4 NP NP
Grčija št. okužb/100.000 preb. NP 6.6 7.3 3.6 2.6 NP
Madžarska št. okužb/100.000 preb. 96.8 68.5 71.4 60.2 NP NP
Irska št. okužb/100.000 preb. 10 10.5 10.2 NP 8 NP
Italija št. okužb/100.000 preb. 8 11.3 NP 6.7 4.9 NP
Latvija št. okužb/100.000 preb. 35 23.1 48.5 NP 42.5 NP
Litva št. okužb/100.000 preb. 104.8 69 94.1 NP 53.7 NP
Luksemburg št. okužb/100.000 preb. 64.7 33.5 32.1 27.5 37.5 NP
Malta št. okužb/100.000 preb. 15.8 19.6 34.5 NP 35.1 NP
Nizozemska št. okužb/100.000 preb. NP NP NP NP NP NP
Poljska št. okužb/100.000 preb. 34.7 30.4 NP 23.2 25 NP
Portugalska št. okužb/100.000 preb. 3.9 4.3 NP 2 1.9 NP
Romunija št. okužb/100.000 preb. 3 2.9 2.9 NP 6 NP
Slovaška št. okužb/100.000 preb. 161.7 169.6 134.3 NP 94.5 NP
Slovenija št. okužb/100.000 preb. 74.8 66 52.4 29.5 16.5 19.5
Španija št. okužb/100.000 preb. 11.3 8 8.4 9.2 9.6 NP
Švedska št. okužb/100.000 preb. 44.7 43 45.4 NP NP NP
Velika Britanija št. okužb/100.000 preb. 22.5 21.5 18.7 NP 16.6 NP
Slika ZD21-4: Incidenca okužb s hrano, kjer je povzročitelj mikroorganizem (število okužb/100.000 prebivalcev), EU-27, 2006-2011
Viri: 

WHO, 2013.

Prikaži podatke
2006 2007 2008 2009 2010 2011
Avstrija št. okužb/100.000 preb. NP NP NP NP NP NP
Belgija št. okužb/100.000 preb. 9.8 8 7.9 8.5 NP NP
Bolgarija št. okužb/100.000 preb. NP NP NP NP NP NP
Ciper št. okužb/100.000 preb. NP NP NP NP NP NP
Češka št. okužb/100.000 preb. 574.7 534.4 426 416 432.1 437.6
Danska št. okužb/100.000 preb. 98.5 110.8 139.9 109 109.9 103.4
Estonija št. okužb/100.000 preb. 8.3 2.1 9.9 23.2 11 9.8
Finska št. okužb/100.000 preb. 35.3 181.9 18.8 35 17.7 21.3
Francija št. okužb/100.000 preb. NP NP NP NP NP NP
Nemčija št. okužb/100.000 preb. 63.9 67.4 52.3 38.4 31 138.3
Grčija št. okužb/100.000 preb. NP NP NP NP NP NP
Madžarska št. okužb/100.000 preb. 68.1 11.5 19.8 8.4 11 10.8
Irska št. okužb/100.000 preb. 54.2 55.8 52 50.2 46.9 61.1
Italija št. okužb/100.000 preb. NP NP NP NP NP NP
Latvija št. okužb/100.000 preb. NP NP NP NP NP NP
Litva št. okužb/100.000 preb. 29.9 22.9 25.8 19.6 16.4 38.1
Luksemburg št. okužb/100.000 preb. 131.4 150.4 179.3 165.7 179.9 210.7
Malta št. okužb/100.000 preb. 43.3 60.9 55.3 68.8 82.5 80.6
Nizozemska št. okužb/100.000 preb. 2.9 4.6 4.2 2.1 2.1 2.2
Poljska št. okužb/100.000 preb. NP NP NP NP NP NP
Portugalska št. okužb/100.000 preb. NP NP NP NP NP NP
Romunija št. okužb/100.000 preb. 11.1 10.9 8.3 5 2.5 3.4
Slovaška št. okužb/100.000 preb. 380 407.1 374 349.6 NP 421.6
Slovenija št. okužb/100.000 preb. 24.8 36.6 33.9 4.1 5.9 4.6
Španija št. okužb/100.000 preb. 23.9 18.6 16.4 16.2 15.9 17.3
Švedska št. okužb/100.000 preb. NP NP NP NP NP NP
Združeno kraljevstvo št. okužb/100.000 preb. NP NP NP NP NP NP

Cilji

Incidenca okužb s hrano v Sloveniji je visoka in je pomemben javnozdravstveni problem. ČNB somed nalezljivimi bolezniminajpogostejši vzrok obolevnosti.

V širšem okvirju so smernice določene na evropski ravni z Global Foodborne Infections Network programom (GFN 2013), ki si prizadeva za krepitev zmogljivosti držav članic pri nadzoru in zajezitvi hudih okužb s hrano, katere del je tudi Slovenija. 

S  poglobljenim  spremljanjem kazalca – incidenco okužb s hrano oziroma ČNB želimo zasledovati naslednje cilje :

  • oceno trendov glede na incidenco akutnih gastroenterokolitisov in posameznih povzročiteljev ČNB  oziroma okužb s hrano;
  • oceno resnosti obolenja glede na število hospitaliziranih in umrlih zaradi ČNB oziroma okužb s hrano;
  • na podlagi zbranih podatkov obveščati in vzgajati splošno in strokovno javnost z namenom zmanjševanja števila ČNB oziroma okužb s hrano. 

ČNB oziroma bolezni, ki se prenašajo s hrano,ostajajo najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti  in  so pomemben javnozdravstveni izziv. Uvrščamo jih med zoonoze, to so bolezni, ki se prenašajo  iz živali na ljudi. Ocenjuje se, da prebivalec Slovenije vsaj enkrat letno zboli za akutno črevesno okužbo.

Črevesne nalezljive bolezni povzročajo različni povzročitelji. Živali ali ljudje jih izločajo z iztrebki in izbruhanino ter preko umazanih rok (t.i.bolezni »umazanih rok«). Od tod jih zanesejo v hrano (okužbe s hrano), vodo (hidrična okužba) ali na predmete (kontaktna okužba). Povzročitelji najdejo pot v usta človeka, ki se na ta način okuži. Opisana pot se imenuje »fekalno oralna pot širjenja«. Epidemiološki rezervoar za črevesne nalezljive bolezni so različne živali in tudi človek, s simptomi ali brez njih.

Driska in bruhanje sta vodilna klinična znaka večine ČNB. Pri driski je spremenjena konzistenca iztrebkov (kašasti ali tekoči) in povečano število iztrebljanj (tri ali več dnevno). Pogosta klinična znaka sta tudi povišana telesna temperatura in krčevite bolečine v trebuhu. Zastrupitev s hrano je oznaka za prebavne motnje, ki jih povzročajo različni toksini. Toksini, ki jih tvorijo bakterije, so lahko prisotni že v živilu ali pa jih bakterije tvorijo v črevesju, potem ko jih je človek zaužil s hrano. Zastrupitev s hrano se največkrat odraža s slabostjo in bruhanjem, v manjši meri pa tudi z bolečinami v trebuhu in drisko.

V letu 2012 je bilo prijavljenih 19998 primerov črevesnih nalezljivih bolezni (ČNB), kar je za 11% manj kot v letu 2011, ko smo prejeli 22335 prijav. Največji delež prijavljenih ČNB, 72%, predstavljajo ČNB neznane etiologije. Med opredeljenimi povzročitelji ČNB je bilo največ norovirusnih in rotavirusnih okužb. Najvišje incidenčne stopnje ČNB so bile v murskosoboški, novogoriški in kranjski regiji. 

Vrstni red najpogostejših ČNB v letu 2012 se razlikuje od leta 2011. Na prvem mestu so pričakovano gastroenterokolitisi neznane etiologije, norovirusne in rotavirusne okužbe, sledijo gastroenterokolitisi, ki jih povzročajo: kampilobaktri, salmonele, Clostridium difficile, adenovirusi in E.coli. (V letu 2011 so bile med bakterijskimi povzročitelji  na tretjem mestu E.coli). V primerjavi z letom 2011 se je najbolj povečalo število prijav okužb s Clostridium difficile, ( za 97%), šigelami (za 30%),  adenovirusi (za 20%),  za 36% se je zmanjšalo število rotavirusnih in 26% norovirusnih gastroenterokolitisov.

Število hospitaliziranih zaradi ČNB je v primerjavi z letom 2011 zmanjšalo za 8% (tabela 12). Najnižji je delež hospitaliziranih z norovirusnimi okužbami ( hospitaliziranih je bilo 15% prijavljenih primerov), najvišji je delež z okužbami s Clostridium difficile ( 71%). 

Dejanska incidenca ČNB oziroma okužb s hrano ni znana. Verjetno je bistveno višja kot incidenca na osnovi prijav. Prijave zajemajo namreč samo del okužene in obolele populacije, ki poišče zdravniško pomoč. Na ta način podcenimo dejansko breme ČNB. Kolikšen je faktor, s katerim bi morali pomnožiti prejete prijave, da bi dobili dejansko število obolelih v Sloveniji, ni znano. Po predvidevanjih CDC (Center for Disease Control) je faktor vsaj 5, lahko je bistveno višji; odvisno od povzročitelja ČNB in prebivalstva.

Podatki Evropske agencije za varnost hrane(EFSA) in Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni(ECDC) kažejo, da je v zadnjih 5 letih najpogostejša zoonoza oziroma črevesna nalezljiva bolezen v evropskih državah kampilobakterioza.  


Podatki za Slovenijo

Cilji in pravne podlage: Zakon o nalezljivih boleznih, Ur.l. RS, št 33/2006, prečiščeno besedilo; Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje, Ur.l. RS, št. 16/1999; DIREKTIVA 2003/99/ESEvropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o spremljanju zoonoz in povzročiteljev zoonoz; Odločba Evropskega Parlamenta 2119/98/ES z dne 24. septembra 1998 o vzpostavitvi mreže epidemiološkega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni v Skupnosti.

Izvorna baza podatkov: Podatki o prijavah ČNB oziroma okužb s hrano v Sloveniji se sprotno rutinsko zbirajo že več 10 let. Od leta 1990 se zbirajo v računalniškem programu SURVIVAL. Podatki za kazalec so vzeti iz računalniškega programa SURVIVAL in letnih poročil, vse na IVZ, za obdobje 2002-2012.
Skrbnik podatkov: Skrbnik zbirke podatkov je Inštitut Republike Slovenije za varovanje zdravja (IVZ), Center za nalezljive bolezni.
Datum zajema podatkov: oktober 2013 
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji ureja Zakon o nalezljivih boleznih (Ur.l.RS, št. 33/06-UPB1), ki določa, da je treba nalezljive bolezni iz predpisanega seznama obvezno prijavljati in Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje (Ur.l.RS, št. 16/99), ki določa režim prijave. Pravilnik določa, da mora zdravnik po ugotovitvi suma nalezljive bolezni obvestiti območni zavod za zdravstveno varstvo (ZZV): v roku treh do šestih ur, če gre za nalezljivo bolezen iz prve skupine Pravilnika; treh dni, če gre za nalezljivo bolezen iz druge skupine Pravilnika. ZZV prijave ČNB in okužb s hrano pošilja Centru za nalezljive bolezni IVZ.

Poročila o ČNB oziroma okužbah s hrano se objavijo na spletni strani IVZ, pošiljajo se zdravstvenim in drugim ustanovam v Sloveniji. Poročila prikazujejo število prijav zbolelih oseb ter incidenco na 100.000 prebivalcev. Prijave zajemajo celotno državo, po območnih zavodih za zdravstveno varstvo (ZZV).

Metodologija obdelave podatkov: IVZ, Center za nalezljive bolezni in okoljska tveganja podatke objavlja v mesečnih, letnih  in obdobnih poročilih. Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o številu prijavljenih primerov ČNB oziroma okužb s hrano.

Informacija o kakovosti:
• Prednosti in slabosti:
Prednosti: zakonsko obvezna prijava, zgodnje odkrivanje.
Slabosti: stakšnim pristopom pogosto podcenimo dejansko breme ČNB oziroma okužb s hrano v populaciji.

• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
• Skupna ocena (1=brez večjih pripomb, 3=podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države

Vir podatkov: The European Surveillance System (TESSy) 
Skrbnik podatkov: European Centre for Disease Prevention and Control in European Food Safety Authority
Datum zajema podatkov za kazalec: 21.oktober 2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: TESSy je zelo prilagodljiv sistem za zbiranje, analizo in širjenje podatkov. Njeni ključni cilji so analiza podatkov in oblikovanje sklepov za ukrepanje na področju javnega zdravja. Podatke o nalezljivih boleznih v sistem TESSy pošiljajo vse članice EU, kot je to zapisano v Odločbi Evropskega Parlamenta 2119/98/ES z dne 24. septembra 1998 o vzpostavitvi mreže epidemiološkega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni v Skupnosti.
Metodologija obdelave podatkov: Uporabljen je podatek o incidenci okužb s hrano po letih.
Geografska pokritost: EU-27
Informacije o kakovosti:
Prednosti in slabosti kazalca: Tessy sistem je morda vsaj na začetku nekoliko zapleten za uporabo.

  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki):Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

  • Skupna ocena(1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1

Relevantnost: 1
Točnost: izbor 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

  1. DIREKTIVA 2003/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o spremljanju zoonoz in povzročiteljev zoonoz (21. oktober 2013).
  2. European Centre for Disease Prevention and Control in European Food Safety Authority. 2012. The European Surveillance System (TESSy). Stockholm, ECDC, (21. Oktober  2013).
  3. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. 2003 do 2013. Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji. Letna poročila, 2002-2012. Ljubljana, IVZ RS.
  4. Odločba Evropskega Parlamenta 2119/98/ES z dne 24. septembra 1998 o vzpostavitvi mreže epidemiološkega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni v Skupnosti, (21. oktober 2013).
  5. Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje, Ur.l.RS, št. 16/99, (19. november 2012).
  6. WHO. 2011. European Health For All statistical database (HFA – DB). Geneva, WHO, (21. oktober 2013).
  7. WHO. 2013. GFN Programme. (21. oktober 2013).
  8. Zakon o nalezljivih boleznih, Ur.l.RS, št. 33/06-UPB1 (21. oktober 2013). 

TWITTER