Indeks izkoriščanja vode WEI (angleško: WEI – Water Exploitation Index) se uporablja za primerjavo letnih količin vse porabljene vode s povprečjem dolgoletnega obdobja. Uvedla ga je Evropska agencija za okolje (EEA). WEI kaže na porabo površinske in podzemne vode v primerjavi s povprečjem bruto iztoka iz države v dolgoletnem obdobju (osnovni WEI indeks) oziroma v primerjavi z bruto iztokom v posameznem letu (letni WEI+ indeks).

Podatki o porabi vode so pridobljeni iz popisov Statističnega urada RS brez upoštevanja količine vode, ki jo v Sloveniji »uporabljamo« za proizvodnjo elektrike iz vodne energije. Zajema le porabo vode za javno oskrbo prebivalstva, industrijske zajeme, namakanje ter vodo, ki se porablja v delovnih procesih termoelektrarn in nuklearne elektrarne.

Podatki o skupnem (bruto) iztoku iz države se črpajo iz letne vodne bilance Agencije RS za okolje na osnovi podatkov pretokov rek. Za oceno količinske ranljivosti posameznih povodij bo v prihodnje potrebna tudi analiza mesečnega indeksa WEI, ki bo temeljil na podatkih mesečne vodne bilance mGROWA-SI.

Glede na delež skupne porabe vode in glede na letna in obdobna povprečja se Slovenija uvršča med države brez vodnega stresa. Vodni stres se prepoznava, ko povpraševanje po vodi presega obnovljive količine vse vode v določenem obdobju ali ko onesnaženje omejuje njeno uporabo. Prva opozorilna vrednost za nevarnost za vodni stres na določenem območju je pri okoli 20 %, opozorilne vrednosti za vodni stres, pojavlja pa se pri preseganju 40 % porabe vode glede na količine vse obnovljive vode oz. skupnega bruto odtoka iz države.

V primerjavi z drugimi državami porabimo v Sloveniji relativno malo vode. Največjo vrednost WEI ima Ciper, kjer izkoristijo prek 60 % vode, več kot 20 % pa je izkoristijo tudi v Belgiji, Španiji, Italiji in na Malti. Največ vode porabijo v sredozemskih in gosto poseljenih državah, najmanjši delež pa v Skandinaviji (EEA, 2020).

Za območja, ki doživljajo vodne stresne razmere, je značilna različna stopnja spremenljivosti. Za Evropo v splošnem velja, da je indeks izkoriščanja vode nekje med 15 % in 25 % .  Na pomanjkanje vode vpliva večje povpraševanje po vodi, torej število prebivalcev – odjemalcev in socialno-ekonomski razvoj. Vedno večji vpliv imajo pa tudi podnebne razmere (razpoložljivost obnovljivih virov vode in sezonska oskrba z vodo). V splošnem se s pomanjkanjem vode srečuje tako južna Evropa (zaradi kmetijstva, turizma in oskrbe prebivalcev), kot tudi vzhodna, zahodna in severna Evropa (zaradi večje urbanizacije in povečane oskrbe, ter tudi zaradi rabe vode za hlajenje in ogrevanje).