Kazalec prikazuje gibanje skupne količine izpustov toplogrednih plinov (TGP) ter projekcije gibanja izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji do leta 2035. Projekcije predstavljajo osnovo za načrtovanje politike zmanjševanja izpustov TGP. Evidence in projekcije so prikazane ločeno za vire, ki so vključeni v sistem trgovanja z emisijami toplogrednih plinov (EU-ETS) ter za vire, ki niso vključeni v sistem EU-ETS (neETS). To je pomembno zato, ker ima Slovenija po letu 2012 cilj določen samo za vire neETS. Cilj za vire v EU-ETS je določen na nivoju EU. Izpusti so podani v kilotonah (kt), kar je enako enoti Gigagram.

Projekcije izpustov so pomemben element politike zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov, saj omogočajo celovito analizo učinka izvajanja različnih ukrepov in politik zmanjševanja izpustov. Na podlagi projekcij lahko podamo konsistentno oceno zadostnosti prizadevanj za zmanjšanje izpustov TGP. Kazalec prikazuje projekcijo izpustov TGP, ki je bila Evropski komisiji poslana marca 2017. Pripravljena je bila samo projekcija z ukrepi, ki upošteva izvajanje že sprejetih ukrepov do konca leta 2016.

Ciljno zmanjšanje izpustov TGP za 20 % do leta 2020 v EU 28 je bilo z izvedbenimi akti podnebno energetskega paketa razdeljeno na vire, ki so zajeti v sistemu trgovanja EU-ETS, ki morajo zmanjšati izpuste za 21 % glede na leto 2005; ter na ostale vire iz katerih lahko Slovenija poveča izpuste za 4 % do leta 2020, v primerjavi z letom 2005. Komisija je poleg samega cilja za leto 2020 za vire neETS določila tudi ciljne izpuste za vmesna leta (2013-2019), ki za države članice z dovoljenim povečanjem izpustov sledijo linearni trajektoriji od leta 2009 do leta 2020. Izpusti neETS v Sloveniji leta 2013 ne smejo preseči vrednosti 12.324 kt CO2 ekv, leta 2020 pa ne smejo preseči vrednosti 12.533 kt CO2 ekv.

Leta 2015 so skupni izpusti TGP na podlagi evidenc znašali 16.831 kt CO2 ekv. Izpusti virov vključenih v EU-ETS so znašali, 6.110 kt CO2 ekv, izpusti neETS pa 10.722 kt CO2 ekv.

Po projekciji z ukrepi se skupni izpusti do leta 2020 povečajo na 17.882 kt CO2 ekv, do leta 2030 pa zmanjšajo na 16.251 kt CO2 ekv. V letu 2020 so izpusti za 6,3 % višji kot leta 2015, leta 2030 pa nižji za 3,4 %. Do leta 2035 se izpusti še dodatno znižajo in sicer na 15.286 kt CO2 ekv.

Viri, ki so vključeni v sistem EU-ETS, se nahajajo v sektorjih proizvodnja električne energije in toplote (izvzeti so samo manjši sistemi daljinskega ogrevanja in sistemi na OVE) ter industrija (tako zgorevanje goriv kot industrijski procesi). Obseg stacionarnih virov EU-ETS se z letom 2013 nekoliko spremeni. Podatki za izpuste EU-ETS so preračunani na obseg naprav, ki je bil v EU-ETS vključen po letu 2012.

Viri, ki so vključeni v EU-ETS, imajo na nivoju EU določeno kvoto pravic do izpustov TGP, ki se v obdobju 2013 - 2020 zmanjšuje z letno stopnjo 1,74 %. Po letu 2020 se bo stopnja zmanjševanja povečala na 2,2 %. Ker je kvota pravic določena samo na nivoju EU, je kvota pravic za EU-ETS naprave v Sloveniji po letu 2012 samo indikativna. Dejanski izpusti naprav v EU-ETS v Sloveniji presegajo indikativno kvoto pravic od leta 2020 naprej. Namen EU-ETS je,  da se zmanjšanje izpustov doseže tam, kjer je najceneje, kar pomeni, da se npr. termoelektrarne na premog zaprejo tam, kjer so najmanj učinkovite. V Slovenji, ki je iz vidika izpustov v EU-ETS zelo majhna, indikativna kvota pravic ni zelo uporabna, saj imamo le eno termoelektrarno, ki težko postopoma zmanjšuje proizvodnjo. Podobno velja tudi za industrijske vire.

Izpusti neETS so izračunani kot razlika skupnih emisij v državi in emisij zavezancev v sistemu EU-ETS. Do leta 2020 se izpusti neETS minimalno povečajo na 10.730 kt CO2 ekv, kar je 14 % manj od ciljne trajektorije. Do leta 2030 se ta trend obrne. Leta 2030 neETS izpusti znašajo 10.078 kt CO2 ekv, kar je 6 % manj kot leta 2015, do leta 2035 pa se izpusti, glede na leto 2030, dodatno zmanjšajo za 6 %. Iz projekcij sledi, da bo Slovenija dosegla cilj do leta 2020 in da se bodo zaradi obstoječih ukrepov izpusti zmanjševali tudi po letu 2020. To je pomembno, saj je Evropska Komisija poleti 2016 objavila predlog novih ciljev do leta 2030, po katerem bo morala Slovenija izpuste glede na leto 2005 zmanjšati za 15 %. Po projekcijah bodo izpusti leta 2030 za 14 % nižji kot leta 2005, kar je zelo blizu cilju. Kljub temu lahko na podlagi tega sklepamo, da bo za dosego cilja potrebno pripraviti še nekatere dodatne ukrepe za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov oziroma okrepiti izvajanje obstoječih ukrepov.

Največji vir izpustov v sektorju neETS je promet. Leta 2015 je predstavljal kar 50 % vseh izpustov neETS in ta delež ohranja tudi v letu 2020. V letu 2030 pa se delež poveča na 52 %. Sledita sektorja kmetijstvo s 16 % in drugi sektorji oz. široka raba (raba energije v gospodinjstvih, storitvah in kmetijstvu) s 14 %. Do leta 2030 se poveča tudi delež izpustov iz kmetijstva na 19 %. Pri čemer se je delež izpustov iz široke rabe občutno zmanjšal, na 11 %. Iz tega izhaja, da je zmanjšanje izpustov v neETS sektorju v največji meri posledica zmanjšanja izpustov v drugih sektorjih (široka raba), medtem ko so se izpusti v prometu in kmetijstvu povečali. Promet predstavlja glavno negotovost pri doseganju ciljev, saj so izpusti v tem sektorju lahko zelo spremenljivi zaradi vpliva tranzita.

Na gibanje izpustov v transformacijah po letu 2015, najbolj vpliva obratovanje termoelektrarne Šoštanj, kjer se po letu 2015 proizvodnja električne energije iz premoga najprej poveča, v obdobju med leti 2020 in 2025 pa počasi zmanjšuje zaradi prenehanja obratovanja premogovnega bloka 5. Dodatno na znižanje izpustov vpliva zmanjšanje proizvodnje v premogovnem bloku TE-TOL-a do 2020. Po drugi strani se poveča proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije (najbolj iz hidroenergije) in iz zemeljskega plina (TE-TOL) ob ohranjanju proizvodnje iz jedrske energije v obstoječem bloku.

V industriji izpusti od leta 2015 do 2030 naraščajo s povprečno letno stopnjo 1,6 %, kljub višji gospodarski rasti. Nizka stopnja rasti izpustov je dosežena z zniževanjem intenzivnosti rabe energije ter s povečanjem deleža obnovljivih virov energije in enot SPTE. Dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih v tem obdobju raste v povprečju z 2,2 % letno rastjo.

V prometu je v projekciji z ukrepi predvideno izvajanje ukrepov trajnostne prometne politike (spodbujanje javnega potniškega prometa, ne motornih oblik prevoza in prehoda tovornega prometa s cest na železnice) ter izboljšanje učinkovitosti vozil, povečanje zasedenosti vozil in povečanje deleža električnih in hibridnih vozil ter vozil na vodik. Delež biogoriv v bencinu in dizelskem gorivu v cestnem prometu leta 2020 v projekciji z ukrepi znaša 6,5 %, kar je posledica negotovosti glede primešavanja biogoriv. Ciljni delež OVE za leto 2020 v prometu po podnebno energetskem paketu s tem ne bo dosežen. V obdobju 2015-2030 je predvideno povečanje tovornega prometnega dela za več kot polovico, povečanje potniškega prometnega dela pa za dobrih 20 %. Velik delež tovornega prometa odpade na tranzit. Lokacija nakupa goriva tranzitnega prometa je odvisna od razmerja med cenami v posameznih državah, zato obstaja velika negotovost projekcij. V projekciji je predvideno, da je cena goriv v Sloveniji bolj ugodna, kot v sosednjih državah, zaradi česar večji del tranzitnega prometa nakupi gorivo v Sloveniji (situacija v letu 2015).

Izpusti zaradi zgorevanja goriv v široki rabi (Drugi sektorji) se močno zmanjšajo. Projekcija predvideva zelo ambiciozno izvajanje ukrepov (zamenjava kotlov na kurilno olje, velik delež kotlov na lesno biomaso in toplotnih črpalk, znatno povečanje nameščenih sončnih zbiralnikov ter tudi visoko stopnjo energetskih obnov stanovanjskih in ne stanovanjskih stavb). Gospodinjstva predstavljajo približno 60 % izpustov, storitveni sektor pa približno 25 %. Ostalo so izpusti iz zgorevanja goriv v kmetijstvu.

Izpusti iz industrijskih procesov se do leta 2020 povečajo, potem pa se zmanjšajo. K zmanjšanju najbolj intenzivno prispeva zmanjšanje izpustov F-plinov, medtem ko se ostali izpusti zaradi gospodarske rasti večinoma povečajo. Najpomembnejši ukrep v tem sektorju je izvajanje uredbe o F-plinih in direktive o mobilnih klimatskih napravah.

Povečanje izpustov v kmetijstvu je posledica povečevanja števila glav živine (govedo in prašiči) ter minimalnega povečanja gnojenja. Manjše povečanje je doseženo s povečanjem učinkovitosti reje domačih živali, uvajanjem načinov reje, ki zmanjšujejo izpuste TGP ter učinkovitejšim kroženjem dušika v kmetijstvu.

Izpusti iz ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami se zmanjšajo. Zmanjšanje je posledica zmanjševanja odloženih biorazgradljivih odpadkov, kar bo doseženo z zmanjšanjem odpadkov na izvoru (ločeno zbiranje odpadkov in embalaže, ponovna uporaba, itd.) ter sortiranjem v zbirnih centrih in stabilizacijo biorazgradljivih odpadkov.