KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Do leta 2020 je bilo z izvedbo ukrepov URE in izrabe OVE v javnem sektorju kumulativno doseženo zmanjšanje rabe energije za 228 GWh, zmanjšanje izpustov CO2 pa za 56 kt. Vrednosti obeh kazalcev sta s tem za letnima ciljnima vrednostima zaostajali za 26 oz. 12 %. Cilja za leto 2020 tako nista bila dosežena, kar je v veliki meri posledica premajhne intenzivnosti vlaganj v obdobju 2015–2017. Zanimanje za kohezijska sredstva se je v letu 2021 povečalo, tudi zaradi sofinanciranja izdelave projektne dokumentacije iz sredstev mednarodne tehnične pomoči ELENA (projekt GovDER).


Kazalec Zmanjšanje izpustov CO2 z ukrepi v javnem sektorju prikazuje kumulativno (večletno) zmanjšanje izpustov CO2 v javnem sektorju, ki je posledica zmanjšanja rabe končne energije zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v okviru programov, ki omogočajo pridobitev nepovratnih sredstev v ta namen (Eko sklad, Kohezijski sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj), in v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije. Večji kumulativni prihranek končne energije in zmanjšanje izpustov CO2 omogočata hitrejše približevanje zastavljenim ciljem na področjih energetske učinkovitosti in zmanjševanja izpustov CO2.


Grafi

Slika PO07-1: Kumulativno zmanjšanje izpustov CO2 z ukrepi v javnem sektorju v obdobju 2011−2020 in ciljne vrednosti kazalca do leta 2020
Viri:

Institut Jožef Stefan - Center za energetsko učinkovitost

Prikaži podatke
Ciljne vrednosti kazalca [kt CO2] Pričakovana vrednost kazalca leta 2018 [kt CO2] Vrednosti kazalca v obdobju 2011−2020 [kt CO2]
2011 0
2012 3,79 3,79
2013 11,29 15,69
2014 18,79 21,76
2015 26,29 25,36
2016 33,79 25,93
2017 41,29 28,83 27,93
2018 48,79 34,43 38,94
2019 56,29 50,14
2020 63,79 56,30
Slika PO07-2: Kumulativni prihranek končne energije z ukrepi v javnem sektorju v obdobju 2011−2020 in ciljne vrednosti kazalca do leta 2020
Viri:

Institut Jožef Stefan - Center za energetsko učinkovitost

Prikaži podatke
Ciljne vrednosti kazalca [GWh] Pričakovana vrednost kazalca leta 2018 [GWh] Vrednosti kazalca v obdobju 2011−2020 [GWh]
2011 0
2012 10,23 10,23
2013 47,73 57,41
2014 85,23 91,22
2015 122,73 112,67
2016 160,23 114,39
2017 197,73 128,17 121,95
2018 235,23 148,39 160,10
2019 272,73 202,24
2020 310,23 228,42

Cilji

Cilj OP TGP je zmanjšanje rabe energije in s tem izpustov CO2 v javnem sektorju s spodbujanjem izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v okviru različnih programov. Cilja, zastavljena v OP TGP, sta v obdobju 2013−2020 doseči kumulativno zmanjšanje rabe energije za 300 GWh oz. v povprečju letno za 37,5 GWh in kumulativno zmanjšanje izpustov CO2 za 60 kt oz. v povprečju letno za 7,5 kt. Ciljne vrednosti za vmesna leta so določene z linearno interpolacijo glede na ciljno vrednost kazalca za leto 2020.

Cilji za zmanjšanje rabe energije v javnem sektorju so opredeljeni tudi v okviru OP EKP, so pa bili prvotni cilji v okviru 3. spremembe OP EKP iz leta 2018 in 6. spremembe OP EKP iz leta 2021 že dvakrat znižani. V skladu z zadnjo spremembo naj bi bilo tako s projekti, ki se izvajajo s podporo kohezijskih sredstev, najkasneje do leta 2023 doseženo zmanjšanje rabe primarne energije v javnih stavbah za 104,4 GWh*1 oz. vsako leto za 14,9 GWh.

Opomba:

*1   Cilj iz OP EKP, 6. Sprememba, 6.0 (https://www.eu-skladi.si/sl/dokumenti/operativni-programi/program_6-0.pdf)


Nepovratna sredstva za zmanjševanje rabe energije v javnem sektorju so na razpolago od leta 2010 naprej, pri čemer so bili prvi projekti končani leta 2012. Število programov, v okviru katerih se v javnem sektorju izvajajo ukrepi URE in izrabe OVE, se po letih spreminja.

Leta 2020 so bile končane nekatere naložbe energetske prenove stavb javnega sektorja iz sredstev Kohezijskega sklada, in sicer stavb v lasti in rabi občin in stavb širšega javnega sektorja. Javnemu sektorju so bile namenjene tudi nepovratne finančne spodbude Eko sklada. Pridobiti jih je bilo mogoče za nove naložbe izrabe OVE in večje energijske učinkovitosti stavb v lasti javnega sektorja ter nove naložbe v gradnjo skoraj ničenergijskih stavb splošnega družbenega pomena v občinah. Ukrepi URE in izrabe OVE v javnem sektorju so se izvajali tudi v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance. Zaradi izvajanja teh ukrepov je bilo leta 2020 doseženo zmanjšanje rabe energije za 26 GWh, izpustov CO2 pa za 6 kt*1. V primerjavi z letom prej se je prihranek energije zmanjšal za več kot tretjino, zmanjšanje izpustov CO2 pa celo za 45 %. Doseženi učinki so bili za 44 % nižji od tistih iz leta 2013, ko so bili učinki projektov, doseženi s projekti v okviru prejšnje finančne perspektive, največji. Kumulativno je bilo do konca leta 2020 doseženo zmanjšanje rabe energije za 228 GWh, zmanjšanje izpustov CO2 pa za 56 kt CO2. Zaostanek za letnima ciljnima vrednostima se je v primerjavi z letom 2019 ponovno nekoliko povečal, in sicer je znašal 26 (+ 0,5 odstotne točke) oz. 12 % (+ 0,8 odstotne točke). Cilja za leto 2020 tako nista bila dosežena.

Po podatkih projektne pisarne za energetsko prenovo javnih stavb je prihranek končne energije iz trenutno potrjenih operacij do konca leta 2023 ocenjen na skupno 40,5 GWh letno, kar naj bi pomenilo, da izvajanje energetske prenove javnih stavb poteka skladno s cilji, zastavljenimi v OP EKP. Ti podatki seveda še niso dokončni, saj so upoštevani samo projekti, ki so jim bila nepovratna sredstva v okviru razpisov in povabil dodeljena do konca decembra 2021. Sofinanciranje izdelave tehnične in ekonomske dokumentacije za projekte energetske prenove stavb ožjega in širšega javnega sektorja iz sredstev mednarodne tehnične pomoči ELENA (projekt GovDER), se je izkazalo kot uspešno, saj se je zanimanje za kohezijska sredstva v letu 2021 povečalo. Na odpiranja do konca leta 2021 je bilo tako prijavljenih 38 projektov, od tega 2 v ožjem javnem sektorju, 13 v širšem javnem sektorju in preostalih 23 v občinah. Brez prihrankov zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v javnem sektorju v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije za zavezance, podatki o njih bodo dostopni šele v sredini leta 2022, je zmanjšanje rabe energije v javnem sektorju za leto 2021 ocenjeno na 16 GWh, zmanjšanje izpustov CO2 pa na 4 kt.

Zaradi doseganja ciljev na področjih energetske učinkovitosti in zmanjšanja izpustov CO2 do leta 2030, pa tudi prehoda v podnebno nevtralno družbo do leta 2050, je pri energetski prenovi javnih stavb v prihodnje treba zagotoviti večjo intenzivnost vlaganj. Obenem je potrebno za zagotavljanje ustrezne kakovosti izvedenih projektov in spodbujanje zelene gospodarske rasti poskrbeti tudi za čim bolj enakomerno in predvidljivo dinamiko spodbujanja naložb. Za maksimiranje dolgoročnih koristi v smislu ustvarjanja delovnih mest, stabilnih prilivov v proračun javnega sektorja in prispevka k rasti gospodarstva je namreč pomembno tudi, da se naložbe izvajajo čim bolj enakomerno, brez koncentracije naložbene dejavnosti v posameznih letih oziroma krajših obdobjih in upada dejavnosti v drugih obdobjih. Glede na izkušnje iz te in prejšnje finančne perspektive (OP EKP in OP ROPI), je potrebno za spodbujanje naložb energetske prenove javnih stavb tudi v prihodnje zagotoviti sofinanciranje z nepovratnimi sredstvi, obseg del obstoječe projektne pisarne pa nadgraditi z nalogami sistemskega pospeševalca projektov energetske prenove javnih stavb in jo temu primerno kadrovsko okrepiti.

Opombi:

*2   Za projekte, ki so nepovratna sredstva prejeli iz Kohezijskega sklada in Eko sklada, ni na voljo ločenih podatkov o prihranku toplote in prihranku električne energije ter pripadajočem zmanjšanju izpustov CO2, zato so v izračun vključeni skupni podatki. Izračunana vrednost obeh kazalcev je tako lahko nekoliko precenjena.


Metodologija

Cilji povzeti po:

Cilji so povzeti po Operativnem programu ukrepov zmanjšanja izpust toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP) (http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/publikacije/op_tgp/op_tgp_2020.pdf) in Operativnem programu za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014−2020 (OP EKP)
(http://www.energetika-portal.si/fileadmin/dokumenti/novice/op_2014-2020/op_2014-2020_cistopis_web.pdf).

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Zbirki podatkov za projekte, ki prejmejo nepovratna sredstva v okviru OP EKP, vodita za stavbe širšega javnega sektorja in stavbe ožjega javnega sektorja ter izvedbo pilotnih projektov energetske prenove projektna pisarna za energetsko prenovo stavb, za stavbe v lasti in rabi občin pa oddelek za trajnostno rabo energije. Tako projektna pisarna kot tudi oddelek za trajnostno rabo energije delujeta v sklopu Ministrstva za infrastrukturo (MzI). Zbirko podatkov za projekte, ki prejmejo nepovratna sredstva v okviru pozivov Eko sklada, vodi Eko sklad, zbirko podatkov o projektih, izvedenih v okviru sheme obveznega doseganje prihrankov za zavezance, pa Agencija za energijo. Podatki za projekte Eko sklada in zavezance so izračunani v skladu s Pravilnikom o metodah za določanje prihrankov energije*3, podatki za projekte, ki so podprti s kohezijskimi sredstvi, pa so povzeti po razširjenih energetskih pregledih in projektih za izvedbo predvidenih ukrepov.

Metodologija obdelave podatkov:

Kazalec zmanjšanje izpustov CO2 z ukrepi v javnem sektorju prikazuje kumulativne letne učinke ukrepov, ki so bili izvedeni v obdobju od leta 2010 do opazovanega leta. Vsebuje dva podkazalca: kumulativni prihranek končne energije (GWh) in kumulativno zmanjšanje izpustov CO2 (kt CO2). Kazalec je definiran kot vsota prihranka končne energije oz. zmanjšanja izpustov CO2 v opazovanem letu in kumulativnega (večletnega) prihranka končne energije oz. zmanjšanja izpustov CO2, doseženega v obdobju od leta 2010 do predhodnega leta, zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v javnem sektorju v okviru različnih programov, ki omogočajo pridobitev nepovratnih sredstev v ta namen, in v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije*4. Za izračun kazalca, ki se ga spremlja na letni ravni, so potrebni naslednji podatki:

  • prihranek končne energije (GWh) zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v javnem sektorju v okviru različnih programov v opazovanem letu. Prihranek energije je izračunan kot vsota prihrankov energije, doseženih z različnimi ukrepi URE in OVE, za katere je mogoče pridobiti nepovratna sredstva oz. so bili izvedeni v okviru sheme obveznega doseganja prihrankov končne energije, brez prihranka električne energije. Podatki Eko sklada in sheme za obvezno doseganje prihrankov se nanašajo na izvedene projekte, podatki Kohezijskega sklada pa so podatki iz sklenjenih pogodb za izvedene projekte. Ker za projekte iz OP EKP ni na voljo ločenih podatkov o prihranku toplote in prihranku električne energije ter pripadajočem zmanjšanju izpustov CO2, so v izračun vključeni skupni podatki.
  • kumulativni prihranek končne energije (GWh) zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v javnem sektorju v okviru različnih programov, brez prihranka električne energije, dosežen v obdobju od leta 2010 do predhodnega leta*4;
  • zmanjšanje izpustov CO2 (kt CO2) zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v javnem sektorju v okviru različnih programov v opazovanem letu. Način izračuna je enak kot pri izračunu prihranka končne energije v opazovanem letu;
  • kumulativno zmanjšanje izpustov CO2 (kt CO2) zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v javnem sektorju v okviru različnih programov, doseženo v obdobju od leta 2010 do predhodnega leta*4.

Število programov, v okviru katerih so na razpolago spodbude, se lahko od leta do leta razlikuje.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Prihranek končne energije, brez prihranka električne energije, v opazovanem letu:

  • programi Eko sklada

GWh

Eko sklad

2012-2020

marca za preteklo leto

enkrat letno

30. 3. 2022

ne

  • programi Kohezijskega sklada

GWh

MzI

2012-2020

po razpisih / povabilih*

enkrat letno

14. 3. 2022

ne

  • shema obveznega doseganja prihrankov

GWh

Agencija za energijo

2012-2020

maja za preteklo leto

enkrat letno

 2. 3. 2022

ne

  • programi Evropskega Sklada za regionalni razvoj

GWh

različno

2012-2020

ni podatka

enkrat letno

-

ne

Kumulativni prihranek končne energije, brez prihranka električne energije

GWh

MOP

2012-2020

Podnebno ogledalo / Poročilo o spremljanju OP TGP za predpreteklo leto

enkrat letno

29. 9. 2021

ne

Zmanjšanje izpustov CO2 v opazovanem letu:

  • programi Eko sklada

kt CO2

Eko sklad

2012-2020

marca za preteklo leto

enkrat letno

30, 3. 2022

ne

  • programi Kohezijskega sklada

kt CO2

MzI

2012-2020

po razpisih/ povabilih*

enkrat letno

14. 3. 2022

ne

  • shema obveznega doseganja prihrankov

kt CO2

Agencija za energijo

2012-2020

maja za preteklo leto

enkrat letno

 2. 3. 2022

ne

  • programi Evropskega Sklada za regionalni razvoj

kt CO2

različno

2012-2020

ni podatka

enkrat letno

-

ne

Kumulativno zmanjšanje izpustov CO2

kt CO2

MOP

2012-2020

Podnebno ogledalo / Poročilo o spremljanju OP TGP za predpreteklo leto

enkrat letno

29. 9. 2021

ne

  *Četrtletna in letna poročila o izvajanju OP EKP so dostopna na spletni strani http://www.eu-skladi.si/portal/sl/ekp/izvajanje/porocila-1, vendar v njih za pripravo kazalcev ni dovolj podatkov.

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 3

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 2

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 2

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Opombi:

*3   Do leta aprila 2021 (Ur. l. RS, št. 57/21) je bil v veljavi Pravilnik iz leta 2015 (Ur. l. RS, št. 67/15 in 14/17).

*4   Glede na to, da so življenjske dobe izvedenih ukrepov URE in OVE tipično daljše do 10 let, bo navedeni način izračuna tega kazalca do leta 2020 predvidoma korekten. Po preteku življenjske dobe posameznih ukrepov bo potrebno začeti z odštevanjem njihovih učinkov od kumulativnih vrednosti.

Datum zajema podatkov