KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Podatki o onesnaženosti zraka v slovenskih mestih kažejo, da so ta prekomerno onesnažena z NO2 in delci PM10. Vzrok tega je predvsem promet. Prekomerna onesnaženost z delci PM10 v slovenskih mestih je eden najbolj perečih okoljskih problemov, za kar je Evropska komisija v letu 2010 proti Sloveniji sprožila postopek na Sodišču EU zaradi nespoštovanja okoljske zakonodaje.


Kazalec prikazuje vpliv prometa na gibanje koncentracij dušikovega dioksida (v nadaljevanju NO2) in delcev (v nadaljevanju PM10) v zraku v obdobju 2002–2010 v Sloveniji in v obdobju 2002-2008 v Evropi.Izračun temelji na primerjavi podatkov povprečnih in povprečnih maksimalnih letnih vrednosti onesnaževal, izmerjenih na merilnih postajah, ki so pod neposrednim (mestne prometne postaje) in posrednim vplivom (postaje za meritve mestnega ozadja) obremenitev iz prometa. Kazalec prikazuje tudi število prekoračitev mejne koncentracije delcev PM10 med leti 2005 in 2010 v Sloveniji.


Grafi

Slika PR07-1: Povprečne in maksimalne povprečne letne koncentracije NO2 za mestne prometne postaje in postaje mestnega ozadja v Sloveniji
Viri: 

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ). Urad za hidrologijo in stanje okolja Agencije RS za okolje, 2011

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Maribor (DMKZ) µg/m3 36 37 31 33 39 37 34 32 34
Ljubljana center(OMS Ljubljana) µg/m3 50 59 59 59 70 66 71 55 63
Celje (EIS Celje) µg/m3 30 22 36 40 67 29 np np np
mestna postaja - povprečje µg/m3 39 39 42 44 59 44 53 44 46
mestna postaja - maksimum µg/m3 50 59 59 59 70 66 71 55 63
Ljubljana Bežigrad (DMKZ) µg/m3 29 32 29 27 29 28 29 31 35
Celje (DMKZ) µg/m3 24 27 24 26 28 23 21 22 26
postaje mestnega ozadja - povprečje µg/m3 27 30 27 27 29 26 25 27 31
postaje mestnega ozadja - maksimum µg/m3 29 32 29 27 29 28 29 31 35
Slika PR07-2: Povprečne in maksimalne povprečne letne koncentracije PM10 za mestne prometne postaje in postaje mestnega ozadja v Sloveniji
Viri: 

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ). Urad za hidrologijo in stanje okolja Agencije RS za okolje, 2011

Prikaži podatke
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Maribor (DMKZ) µg/m3 48 50 58 48 43 43 40 34 30 33
Celje (EIS Celje) µg/m3 37 34 39 40 45 47 41 np np np
Ljubljana center (OMS Ljubljana) µg/m3 np np np no np 52 51 43 48 42
mestna postaja - povprečje µg/m3 43 42 49 43 44 47 44 39 39 38
mestna postaja - maksimum µg/m3 48 50 58 46 45 52 41 44 48 42
Ljubljana Bežigrad (DMKZ) µg/m3 43 42 46 41 37 33 32 30 29 30
Celje (DMKZ) µg/m3 45 46 53 41 43 35 32 30 31 32
postaje mestnega ozadja - povprečje µg/m3 44 44 50 41 40 34 32 30 30 31
postaje mestnega ozadja - maksimum µg/m3 45 46 53 41 43 35 32 30 31 32
Slika PR07-3: Število prekoračitev mejne dnevne koncentracije delcev PM10 (50 ug/m3) na prometnih mestnih postajah ter postajah mestnega ozadja v Sloveniji
Viri: 

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ). Urad za hidrologijo in stanje okolja Agencije RS za okolje, 2011

Prikaži podatke
2005 2006 2007 2008 2009 2010
Maribor (DMKZ) število 101 108 91 54 35 47
LJ center (OMS LJ) število 101 112 74
Celje (EIS Celje) število 89 92
Celje (DMKZ) število 97 59 48 37 42 58
LJ Bežigrad(DMKZ)-
postaja mest.
ozadja
število 70 47 46 36 30 43
Slika PR07-4: Povprečne in povprečne maksimalne letne koncentracije NO2 za mestne prometne postaje in postaje mestnega ozadja v Evropi
Viri: 

EEA, Exceedances of air quality objectives due to traffic, 2011

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
mestna postaja - povprečje µg/m3 58 60.7 57.3 57.5 59.7 52.9 54
mestna postaja - maksimum µg/m3 80.6 107.2 109.7 112.4 110.7 102.7 115
postaje mestnega ozadja - povprečje µg/m3 36 37.7 33.6 34.3 34.9 32.8 31
postaje mestnega ozadja - maksimum µg/m3 47.7 55.7 45.7 44.8 47.1 46.4 43
Slika PR07-5: Povprečne in povprečne maksimalne letne koncentracije PM10 za mestne prometne postaje in postaje mestnega ozadja v Evropi
Viri: 

EEA, Exceedances of air quality objectives due to traffic,2011

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
mestna postaja - povprečje µg/m3 37.8 36.8 34.9 36.1 39.2 33.5 29.7
mestna postaja - maksimum µg/m3 50.5 48.3 43.3 43.4 46.9 44.7 39.1
postaje mestnega ozadja - povprečje µg/m3 25.2 29.1 27.6 26.1 25.2 20.4 18.6
postaje mestnega ozadja - maksimum µg/m3 41.2 45.7 39.2 37.6 32.9 27.6 23.9

Cilji

Doseganje mejnih vrednosti koncentracije dušikovih oksidov v zunanjem zraku za zaščito zdravja ljudi ter vegetacije:

  • urna mejna koncentracija NO2 za zaščito zdravja ljudi: 200 µg/m3 (dovoljeno preseganje – 18-krat v koledarskem letu);
  • letna mejna koncentracija NO2 za zaščito zdravja ljudi, ki velja od 1.1.2009 dalje: 40 µg/m3 + 2 µg/m3 (sprejemljivo preseganje za leto 2009) = 42 µg/m3.
    Mejna letna koncentracija NO2 za zaščito zdravja ljudi mora biti dosežena do 1.1.2010: 40 µg/m3 ;
  • Letna kritična vrednost za varstvo rastlin: 30 µg NOx/m3 .

    Alarmna vrednost za NO2, izmerjena v treh zaporednih urah na mestih, ki so reprezentativna za kakovost zraka na vsaj 100 km2 , na celotnem območju ali v aglomeracijah, ne sme presegati 400 µg/m3 .

    Doseganje mejnih vrednosti koncentracije delcev PM10 v zunanjem zraku za zaščito zdravja ljudi:

  • dnevna mejna koncentracija PM10: 50 µg/m3 (dovoljeno preseganje – 35-krat v koledarskem letu);
  • letna mejna koncentracija PM10: 40 µg/m3 .

  • Kljub precejšnjemu zmanjšanju izpustov iz prometa, ostaja kakovost zraka velik okoljski in zdravstveni problem, predvsem v mestih. Podatki kažejo, da se mnogim evropskim mestom ne uspe približati ciljnim vrednostim, ki so glede kakovosti zunanjega zraka opredeljene v evropski zakonodaji. Problem predstavlja predvsem dušikov dioksid (NO2), saj so predpisi s področja kakovosti goriv, ki se nanašajo predvsem na zmanjšanje vsebnosti žvepla v gorivih, pomembno vplivali na zmanjšanje onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida (SO2). Poleg NO2 je promet večinoma tudi prevladujoči vir izpustov delcev (PM10) v mestih.

    Nevarnost onesnaženosti zraka za človekovo zdravje je že dolgo znana, vrstijo pa se nova spoznanja in dokazi. Kratkotrajna izpostavljenost NO2 je povezana z zmanjšanjem pljučne funkcije, povečano dovzetnostjo dihalnih poti in odzivnostjo na naravne alergene. Dolgotrajno izpostavljenost povezujemo s povečano nevarnostjo za vnetje dihalnih poti, predvsem pri bolj občutljivejših skupinah kot so otrocih. Dušikovi oksidi pomembno vplivajo tudi na vrsto perečih okoljskih problemov, kakršni so zakisovanje in evtrofikacija, tvorba fotokemičnega smoga in troposferskega ozona (O3). Na dihalne težave vplivajo tudi delci. Vse več je dokazov, da so drobni delci nevarnejši od večjih. Ocenjujejo, da je onesnaženost zraka z delci vzrok za 350.000 prezgodnjih smrti na leto v Evropi (EEA, 2009).

    Okvirna direktiva o kakovosti zunanjega zraka 2008/50/EC določa mejne vrednosti onesnaženosti zraka za posamezna onesnaževala z namenom, da bi se zavarovalo zdravje ljudi in zaščitilo okolje. Mejna vrednost za delce (PM10) določa letno povprečno vrednost PM10 40 μg/m3 in dnevno mejno koncentracijo PM10 50 μg/m3, ki ne sme biti prekoračena več kot 35 dni na leto. S 1. januarjem 2010 prične za NO2 veljati letna mejna vrednost 40 μg/m3. Povprečne letne koncentracije delcev in NO2 v večini mest EU presegajo dovoljene vrednosti, projekcije izpustov NOx za 2010 pa kažejo, da se razmere ne bodo izboljšale. Pomemben vzrok teh težav so predvsem izpusti iz prometa.

    V Sloveniji kakovost zraka marsikje ne dosega standardov, ki jih predpisuje zakonodaja. Podatki o onesnaženosti zunanjega zraka z NO2 v obdobju 2002–2010 izkazujejo veliko mero stabilnosti koncentracij tega onesnaževala v zraku. Kljub temu pa obstajajo precejšnje razlike v izmerjenih vrednostih med območji, ki so pod neposrednim (prometne postaje) in posrednim vplivom (postaje za meritve ozadja – primestne postaje) obremenitev iz prometa. Povprečne in povprečne maksimalne koncentracije na prometnih postajah so v tem obdobju krepko presegale mejne vrednosti, ki so predpisane za zaščito zdravja ljudi in ekosistemov. Od leta 2004 dalje se je onesnaženost zraka z NO2 na območjih prometnih postaj celo rahlo povečala in je vseskozi presegala dovoljene mejne vrednosti za zaščito zdravja ljudi in ekosistemov. Onesnaženost na območju postaj za meritve ozadja (primestne postaje) se je po letu 2004 za malenkost zmanjšala in je bila v celotnem obdobju merjenja pod dovoljeno mejno vrednostjo, čeprav se ji v zadnjih letih nevarno približuje.

    Meritve koncentracij delcev PM10 so v obdobju 2001–2010 podobno kot pri NO2 pokazale veliko mero stabilnosti. Razlike v izmerjenih vrednostih med obema tipoma merilnih postaj v tem primeru niso bile tako velike. Povečale so se šele v zadnjih petih letih opazovanega obdobja, ko so koncentracije PM10 na postajah za meritve ozadja (primestne postaje) padle pod dovoljeno letno mejno koncentracijo, medtem, ko na prometnih postajah ta cilj še ni dosežen. Precej večje razlike med obema tipoma postaj pa je za obdobje 2005–2010 moč zaznati pri številu prekoračitev mejne dnevne koncentracije delcev PM10 (50 ug/m3), ki ne sme biti prekoračena več kot 35-krat na leto. V tem primeru večjo mero onesnaženosti ponovno izkazujejo merilne postaje, ki merijo vpliv prometa (prometne postaje), čeprav se prekoračitve pojavljajo tudi na primestnih postajah. V opazovanem obdobju se je sicer onesnaženost z delci PM10 na obeh tipih merilnih postaj zmanjšala, vendar so prekoračitve še vedno nad dovoljeno ravnijo. Najbolj problematično je merilno mesto Ljubljana center (prometna postaja), kjer je bila mejna koncentracija PM10 v letu 2009 prekoračena kar 112-krat. Prekomerna onesnaženost z delci PM10 v slovenskih mestih je eden najbolj perečih okoljskih problemov, za kar je Evropska komisija v letu 2010 proti Sloveniji sprožila postopek na Sodišču EU zaradi nespoštovanja okoljske zakonodaje.

    Onesnaženost zraka z NO2 in PM10 je tako v Sloveniji kot Evropi večja na prometno obremenjenih območjih, kar dokazujejo meritve, izmerjene na prometnih merilnih postajah. Primerjava onesnaženosti zraka med Slovenijo in EU kaže na večjo onesnaženost zunanjega zraka zaradi prometa v Evropi, kjer je zrak veliko bolj onesnažen z NO2 in precej manj z delci PM10. V obdobju 2002–2008 so koncentracije NO2 konstantno presegale dovoljeno letno mejno vrednost, medtem, ko so pri koncentracijah PM10 to mejo presegale le povprečne maksimalne vrednosti, izmerjene na merilnih postajah za merjenje vpliva prometa, ki pa so v letu 2008 tudi padle pod mejno vrednost.


    Podatki za Slovenijo:

    Cilji so povzeti po: Direktivi 2008/50/EC o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo in Uredbi o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Ur.l.RS, št. 52/02 in spremembe)

    Izvorna baza podatkov oz. vir: Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Urad za hidrologijo in stanje okolja Agencije RS za okolje.
    Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje.
    Datum zajema podatkov za kazalec: 20. avgust 2011
    Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki za kazalec so povzeti iz letnih poročil o kakovosti zraka v Sloveniji. Njihovo pridobivanje temelji na meritvah kakovosti zraka na stalnih merilnih mestih. Mrežo meritev sestavljajo avtomatska merilna mreža stalnih ekološko-meteoroloških postaj državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), ki jo vodi Agencija RS za okolje, ter dopolnilne avtomatske merilne mreže, v katerih izvajajo meritve drugi izvajalci. Merilniki avtomatskih meritev delujejo kontinuirano oziroma stalno in dajejo tekoče urne podatke. Lokacije vseh merilnih mest so določene v skladu s priporočili Pravilnika o monitoringu kakovosti zunanjega zraka, ki določa umestitev vzorčevalnih mest na makro in mikro ravni. Za vsako merilno mesto je določen tip postaje, tip območja, na katerem je postaja, in značilnost območja.
    Metodologija obdelave podatkov: Podatki so obdelani v skladu z metodologijo kazalca Evropske agencije za okolje - TERM 04 – Exceedances of air quality objectives due to traffic.
    Podatki o povprečnih letnih koncentracijah NO2 in PM10 v zraku so bili izračunani ločeno za merilne postaje, ki so pod neposrednim (prometne postaje) in posrednim vplivom (postaje za meritve ozadja – primestne postaje) obremenitev iz prometa. Za izračun koncentracij NO2 so bili pri prometnih postajah vzeti podatki o povprečnih letnih koncentracijah v Mariboru (DMKZ), Ljubljani center(OMS Ljubljana) in Celju (EIS Celje), pri postajah za meritve ozadja pa podatki iz merilnih mest v Mariboru (DMKZ) in Celju (DMKZ). Za izračun koncentracij PM10 so bili pri prometnih postajah vzeti podatki o povprečnih letnih koncentracijah v Mariboru (DMKZ), Celju (EIS Celje) in Ljubljani center(OMS Ljubljana), pri postajah za meritve ozadja pa podatki iz merilnih mest Ljubljana – Bežigrad (DMKZ) in Celje (DMKZ). Ravno tako so bile za obe vrsti onesnaževal in za vsak tip postaje določene povprečne maksimalne koncentracije onesnaževal, pri čemer je bila vrednost za posamezno leto enaka najvišji povprečni letni koncentraciji na eni od obravnavanih postaj.
    Z letom 2010 je bilo ukinjeno merilno mesto EIS Celje, saj je bilo že za prejšnja leta na tem merilnem mestu zaradi okvare merilnika premalo podatkov za statistične izračune.
    Meritve na merilnem mestu Ljubljana center (OMS Ljubljana) so se do vključno oktobra 2009 izvajale na merilnem mestu Figovec v centru mesta, novembra 2009 pa je bila postaja prestavljena na križišče Tivolske in Vošnjakove ulice. Podatki za merilno mesto Ljubljana center so v poročilih Kakovost zraka v Sloveniji objavljeni le za obdobje 2008-2010, podatki so pridobljeni iz Elektroinštituta Milan Vidmar, ki hrani tudi podatke za prejšnja leta.
    Informacije o kakovosti kazalca z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov:
    - Prednosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, pridobljeni v skladu z zahtevami za spremljanje in statistično obdelavo. Zato so tudi mednarodno primerljivi.
    - Slabosti kazalca: Pomanjkljivost kazalca je zlasti redka mreža merilnih mest onesnaževal zraka.
    - Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
    Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Arhivski podatki so preverjeni in točni.
    Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije/scenariji niso izdelani.
    - Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2
    Relevantnost: 1
    Točnost: 1
    Časovna primerljivost: 2 (podatki so ponekod prikazani le do leta 2007, saj v letu 2008 zaradi okvar na merilnem sistemu ni bilo meritev na postaji Celje (EIS Celje), v letu 2009 pa je prišlo tudi do spremembe lokacije postaje Ljubljana center, kar pod vprašaj postavlja primerljivost starejših in novejših meritev)
    Prostorska primerljivost: 3 (majhno število merilnih mest)

    Podatki za druge države:

    Izvorna baza podatkov oz. vir: TERM 04 – Exceedances of air quality objectives due to traffic
    Skrbnik podatkov: European Environment Agency (EEA)
    Datum zajema podatkov za kazalec: 20. avgust 2011
    Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Prikazani podatki so bili pridobljeni iz spletne strani evropskega centra za zrak in podnebne spremembe (ETC/ACC), ki deluje kot pogodbeni partner Evropske agencije za okolje. Podatki o kakovosti zraka za EU-27 so del spletne baze podatkov Airbase (European Air quality database), ki se osvežuje enkrat letno. Države EU-27 poročajo urne podatke onesnaženosti zraka, EEA pa jih obdeluje v skladu z metodologijo, predpisano v Direktivi 2008/50/EC o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo.
    Metodologija obdelave podatkov: Povprečne letne vrednosti so bile izračunane iz povprečnih urnih ali dnevnih koncentracij, odvisno od razpoložljivosti podatkov na posamezni merilni postaji.
    Informacije o kakovosti kazalca z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov:
    - Prednosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni podatki, ki jih posamezne evropske države uradno sporočajo v bazo podatkov Airbase (European Air quality database).
    - Slabosti kazalca: Količina in obseg podatkov se med posameznimi evropskimi državami precej razlikujeta. Vprašljiva je tudi primerljivost tipizacije merilnih postaj na prometne postaje in postaje za meritev ozadja
    - Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Kakovost podatkov je težko komentirati, saj so poročani individualno s strani različnih evropskih držav. Glavni problem podatkov je njihovo pomanjkanje in ne dejanska kakovost razpoložljivih podatkov.
    Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
    Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije/scenariji niso izdelani.
    - Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2
    Relevantnost: 1
    Točnost: 2
    Časovna primerljivost: 2
    Prostorska primerljivost: 2

    Drugi viri in literatura:
    - EC, 2005. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, 2005/0183.
    - EEA, 2011. TERM 04 – Exceedances of air quality objectives due to traffic. Indicator fact sheet. European Environmental Agency.
    - Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (Ur.l.RS, št. 2/06).
    - Vlada RS, 2005. Operativni program doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka.


    Povezani kazalci


    TWITTER