KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Slovenija že desetletje večino svojih vlaganj v infrastrukturo usmerja v cestno omrežje, predvsem v gradnjo avtocestnega križa. Železnice so že desetletja investicijsko zanemarjene, kar je poglobilo njihovo nekonkurenčnost v primerjavi s cestnimi prevozi, celoten prometni sistem pa je s tem odmaknilo od trajnostnih ciljev. V letu 2009 se je, predvsem zaradi zaključevanja avtocestnega križa, celoten obseg vlaganj zmanjšal za približno tretjino. Povečal pa se je delež vlaganj v železniško infrastrukturo, ki pa je s slabo petino še zmeraj krepko pod povprečjem držav EEA-32.


Kazalec prikazuje obseg vlaganj v infrastrukturo cestnega, železniškega, letalskega in pomorskega prometa v Sloveniji v obdobju 1992–2009. Vključene so vse naložbe v infrastrukturo, razen stroškov rednega vzdrževanja. Infrastrukturne naložbe obsegajo izdatke za novogradnjo ali povečevanje obstoječe infrastrukture, vključno s prenavljanjem, posodabljanjem in večjimi popravili. Infrastruktura vključuje zemljišča, gradnjo stalnih poti, stavb, mostov in predorov, prav tako pa nepremično napeljavo, opremo in instalacije, ki so z njimi povezane (signalizacija, telekomunikacija, verižnice, elektrarne itn.). Izdatki za vzdrževanje infrastrukture so izdatki za njeno ohranjanje v takem stanju, da lahko deluje (SURS, 2004). Pri infrastrukturi letalskega in pomorskega prometa so vključene tudi naložbe v naprave za vodenje prometa in zagotavljanje varnosti.


Grafi

Slika PR03-1: Vlaganja v prometno infrastrukturo v Sloveniji v obdobju 1992-2009
Viri: 

Letna poročila DARS 2003–2009, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji; Zaključni računi proračuna Republike Slovenije 2001–2009, Ministrstvo za finance.

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
avtoceste EUR 34241993 26740414 72105143 139319669 242371720 252594769 224509438 314190618 321062069 240182515
avtoceste % 39 26.5 45.3 62.3 73.5 75.4 69.9 79.2 80.3 71.9
državne ceste EUR 35892065 40516685 59509040 54558753 68490217 65121767 64003941 53434010 52158140 53146816
državne ceste % 40.9 40.2 37.4 24.4 20.8 19.4 19.9 13.5 13 15.9
železnice EUR 5584700 17201362 20012596 22860081 17571633 16722943 28055276 21284518 21600766 38101912
železnice % 6.4 17.1 12.6 10.2 5.3 5 8.7 5.4 5.4 11.4
letališča EUR 11643051 15898000 7369652 6864224 1056853 725826 2291085 5817749 3560056 2010761
letališča % 13.3 15.8 4.6 3.1 0.3 0.2 0.7 1.5 0.9 0.6
pristanišča EUR 400095 493910 62779 40563 143833 9377 2207550 1863021 1642538 641819
pristanišča % 0.5 0.5 0 0 0 0 0.7 0.5 0.4 0.2
skupaj EUR 87761904 100850372 159059209 223643290 329634257 335174682 321067290 396589915 400023570 334083824
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
avtoceste EUR 299560853 420360341 484916797 525565389 542870447 609510986 648070156 369721800
avtoceste % 82.5 83.7 85.3 87.2 86.3 75.7 70.3 60.8
državne ceste EUR 43484841 61571063 65717443 66430537 84033926 142188295 144945685 138051963
državne ceste % 12 12.3 11.6 11 13.4 17.7 15.7 22.7
železnice EUR 18607353 19090985 15284638 9453722 1698610 52478431 128664373 100114725
železnice % 5.1 3.8 2.7 1.6 0.3 6.5 14 16.5
letališča EUR 955785 1316221 2386122 1235757 712994 679225 111155 13778
letališča % 0.3 0.3 0.4 0.2 0.1 0.1 0 0
pristanišča EUR 403926 178963 145381 2679 8617 174887 247098 11040
pristanišča % 0.1 0 0 0 0 0 0 0
skupaj EUR 363012759 502517574 568450380 602685084 629324594 805031824 922038467 607913306
Slika PR03-2: Obseg vlaganj v prometno infrastrukturo v državah EEA-32 v obdobju 1990-2008
Viri: 

EEA, Transport infrastructure investments (TERM 019), 2011

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
cestni prevoz milijon EUR 44306.7 43090 43453.3 42515.5 42401.1 43167.5 44855.1 44469.8 49168.3 48329.7
železniški prevoz milijon EUR 17766.5 17472.6 17815.3 18051.4 18958.7 19188.3 20030.9 25492.4 24443.3 25627.6
vodni celinski prevoz milijon EUR 926.8 1071.7 1128.4 1026.7 984.4 1071.5 1120.8 1128.1 1155.1 1158.8
pomorski prevoz milijon EUR 1805.5 1815.1 1814.4 1970.8 1870.3 2080.8 2184.4 2229.4 2384.7 2536
zračni prevoz milijon EUR 4225.4 3642.9 3543.7 3863.6 3530.8 4210.3 4560.2 4714.1 5384.7 5795.6
skupaj milijon EUR 69031 67092.2 67755.2 67428 67745.3 69718.4 72751.4 78033.9 82536.1 83447.6
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
cestni prevoz milijon EUR 49955.2 51362.3 56284.7 61121.2 68440 68024.4 70053.9
železniški prevoz milijon EUR 30868.5 34199.2 33984.3 33852.9 34865.9 35771.9 36767.8
vodni celinski prevoz milijon EUR 1138.8 1174.3 1154.8 1153.9 1233.2 1252.8 1349.1
pomorski prevoz milijon EUR 3371 4548.8 5145.5 4877.4 4051.3 4575.5 4995.6
zračni prevoz milijon EUR 6238.3 7348.3 6849.1 7663.6 7322.4 8693.6 8627.3
skupaj milijon EUR 91571.8 98632.9 103418.4 108669 115912.8 118318.2 121793.9

Cilji

- Zagotovitev potrebne prometne infrastrukture tako za kopenski kot tudi pomorski in letalski transport, ki bo sledil načelom trajnega in skladnega regionalnega razvoja (RePPRS in Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013).
- Razvoj uravnoteženih in enakomerno obremenjenih prometnih podsistemov(RePPRS in Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013).
- Razvoj slovenskega pristanišča ob dograditvi pristaniške in zaledne transportne infrastrukture ter vzpostavitev sistema pomorskih avtocest (Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013).

Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013 se konkretno navzema za:
- izgradnjo 28 km novih ter za posodobitev 400 km obstoječih železniških prog,
- izgradnjo oz. posodobitev 500 km kolesarskih prog,
- izgradnjo 20 km novih ter posodobitev 130 km obstoječih cest,
- izgradnjo 15 novih izvennivojskih križanj,
- izgradnjo 65 km novih avtocestnih odsekov,
- izgradnjo 1800 m nove operativne obale.


Kazalec vlaganja v infrastrukturo posameznih prometnih podsistemov praviloma izkazuje resnično prometno politiko držav, regij ali mest, saj se pogosto kljub deklarativni podpori trajnostnim prevoznim načinom v strateških dokumentih na izvedbeni ravni še naprej vlaga predvsem v infrastrukturo cestnega prometa.

Kazalec izraža, Kazalec izraža, da je Slovenija dobro desetletje večino svojih obsežnih vlaganj v infrastrukturo usmerjala v cestno omrežje, predvsem v gradnjo avtocestnega križa, manjši delež tudi v druge državne ceste. Železnice, ki imajo veliko večjo trajnostno zmožnost, razvojno zaostajajo, saj so naložbeno zanemarjene. Obstoječe železniške proge, pretežno zgrajene v 19. stoletju, niti glede svojih parametrov niti glede zmogljivosti ne ustrezajo več sodobnim prevoznim potrebam ter so popolnoma nekonkurenčne sodobnemu cestnemu omrežju Slovenije in posodobljenim železnicam večine držav EU. Letalski in pomorski promet v sestavi celotnih infrastrukturnih naložb države nimata pomembnejše vloge.

Najpomembnejši vir finančnih sredstev izgradnje avtocest so bila poleg proračuna najeta posojila in dolgoročne infrastrukturne obveznice. Po dograditvi avtocestnega omrežjase financiranje gradnje ne bo končalo, temveč naj bi po načrtih Nacionalnega programa izgradnje avtocest stroške avtocestnega programa (skupaj več kakor 10 milijard evrov) odplačevali do leta 2033. Sočasno bodo stroški upravljanja in vzdrževanja tega omrežja hitro naraščali. Prihodnje vlaganje v železniško infrastrukturo je veliko manj razdelano, saj zaenkrat nima podlage v osveženem nacionalnem programu za to področje. Kljub temu se s podporo EU izvajajo projekti posodabljanja omrežja V. vseevropskega koridorja, ki ga je v svojih prednostnih nalogah visoko uvrstila tudi EU.

V zadnjih letih so opazne spremembe v razmerju vlaganj državnih sredstev v posamezne prometne podsisteme. Še leta 2000 je višina sredstev za avtocestno omrežje znašala kar 80 %, za državne ceste 13 % in za železniško omrežje samo 5 %. Z zaključevanjem avtocestnega omrežja so se investicije počasi začele prestavljati zlasti v izgradnjo in posodobitev železniškega omrežja. Leta 2009 je tako višina vlaganj za avtocestno omrežje padla na 61 %, medtem ko so se sredstva za železniško infrastrukturo dvignila na 16 %. Rahel porast je zaznati tudi pri vlaganju v državne ceste, katerih investicijski delež je v letu 2009 narasel na 23 %. Pri tem je treba poudariti, da so viri gradnje avtocest v zadnjih letih vse manj proračunski in iz sredstev, zbranih s cestninami. Čedalje bolj se gradnja financira z različnimi oblikami zadolževanja, na primer s posojili mednarodnih finančnih organizacij, tujimi finančnimi posojili in domačimi finančnimi posojili. Na vlaganja v prometno infrastrukturo je močno vplivala tudi gospodarska kriza, saj so se le-ta leta 2009 zmanjšala za kar 34 % glede na leto 2008, zmanjševanje pa se je nadaljevalo tudi v letu 2010.

Vrsta držav članic EU se pospešeno ukvarja tudi z vlaganjem v infrastrukturo nemotoriziranih prevoznih načinov (hoja, kolesarjenje) bodisi z gradnjo državnih kolesarskih omrežij in pešpoti bodisi s spodbujanjem trajnostnih oblik prometa, tako da sofinancira lokalno infrastrukturo teh prevoznih načinov. Tudi v Sloveniji država in lokalne skupnosti v zadnjem času namenjajo večjo skrb kolesarski infrastrukturi. Pred leti je bila pripravljena strategija za vzpostavitev državnega kolesarskega omrežja, vlaganje vanj (v zadnjih šestih letih do leta 2009 približno 1,7 milijona evrov) pa se pogosto dopolnjuje s pobudami na regionalni in lokalni ravni v obliki skupnih naložb v kolesarske povezave, ki imajo večinoma turistični in rekreacijski pomen. Tudi v večjih mestih je zaznati, praviloma zaradi pritiska civilne družbe, povečano vlaganje v infrastrukturo kolesarskega prometa.

Tudi v državah EU je največ naložb namenjenih za izboljšanje cestne infrastrukture. V zadnjem desetletju se je sicer povečal tudi delež naložb za ostale načine prevoza (železniški, pomorski in zračni), vendar je v hkrati naraščalo tudi vlaganje v cestni prevoz. Rast vlaganj v prometno infrastrukturo je bila za skoraj vse načine prevozov (izjema je le pomorski prevoz) v državah EU-12 veliko višja kot v državah EU-15. Skupna vlaganja v prometno infrastrukturo so v državah EU-12 kar desetkrat nižja kot v državah EU-15, vendar je bila rast naložb v zadnjem desetletju v državah EU-12 400 %, medtem ko je bila v državah EU-15 le 50 %. Skupna vlaganja v prometno infrastrukturo v državah EEA-32 so se kljub pričetku gospodarske krize in zmanjšanju transportnih dejavnosti v letu 2008 povečala za 3 % glede na leto 2007. Dejanske posledice gospodarske krize se bodo na tem področju pokazale šele v naslednjih letih.


Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po:
Resoluciji o prometni politiki Republike Slovenije (RePPRS) (Ur.l.RS, št. 58/06), Operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013 in Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Ur.l.RS, št.76/04).
Izvorna baza podatkov oz. vir:
- Letna poročila DARS 2003–2009
- Zaključni računi proračuna Republike Slovenije 2001–2009
Skrbnik podatkov:
- Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS)
- Ministrstvo za finance (MF)
Datum zajema podatkov za kazalec: 18. oktober 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatke o višini vlaganja v avtocestno omrežje od leta 1994 objavlja Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) v svojih letnih poročilih, pregled za celotno obdobje 1994–2003 pa je objavljen v letnem poročilu za leto 2003. Zneski za posamezna leta, ki so prikazani v kazalcu, so veliko višji kakor v zaključnih računih proračuna, saj slednji vključujejo samo proračunska sredstva. Viri gradnje avtocest so namreč v zadnjih letih vse manj proračunski in iz sredstev, zbranih s cestninami. Čedalje bolj se gradnja financira z različnimi oblikami zadolževanja, na primer s posojili mednarodnih finančnih organizacij, tujimi finančnimi posojili in domačimi finančnimi posojili.
Podatke o višini vlaganja v državne ceste ter v železniško, pomorsko in letalsko infrastrukturo vsako leto objavlja Ministrstvo za finance v Zaključnem računu proračuna, objavljenem v Uradnem listu Republike Slovenije, zadnja leta tudi na svoji spletni strani.
Metodologija obdelave podatkov: V zaključnem računu proračuna za leto 2009 smo upoštevali podatke o realiziranih vrednostih za naslednje podprograme in proračunsko postavko: investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest (podprogram 13022404), investicijske dejavnosti na železniški infrastrukturi (podprogram 13032407), letališča in letališka infrastruktura (podprogram 13042404) in oprema za varnost pomorskega prometa (proračunska postavka 3830).
Skupni obseg vlaganja, ki je v zaključnih računih naveden v tolarjih, je zaradi večje primerljivosti kazalca preračunan v evre po podatkih iz spletne strani Arhiv tolarskih dnevnih deviznih tečajev Banke Slovenije (2008) za zadnji dan v posameznem letu znotraj obravnavanega obdobja.
Informacije o kakovosti kazalca z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov::
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki DARS so natančni in omogočajo primerjavo med leti. Podatki MF so manj primerljivi od letnih poročil DARS, saj so se klasifikacije izdatkov ministrstev med leti spreminjale in je zato težko ločevati sredstva, porabljena za redno vzdrževanje, od tistih za investicijsko vzdrževanje. Kljub temu je bilo mogoče s podrobnim pregledom izdatkov in primerjalno analizo med leti pridobiti dokaj kakovosten podatek o vlaganju v prometno infrastrukturo v Sloveniji.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki se nanašajo na daljši časovni niz.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije niso izdelane.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (sprememba klasifikacije izdatkov ministrstev med leti)
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države (povzeto po EEA):

Izvorna baza podatkov oz. vir:
TERM 019, Transport infrastructure investments, Assessment published Jan 2011
Skrbnik podatkov: Evropska agencija za okolje (European Environment Agency - EEA)
Datum zajema podatkov za kazalec: 28. julij 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so na voljo za obdobje 1992-2008. Podatke letno zbira Mednarodni prometni forum, ki je del OECD. Podatki so objavljeni z dvoletnim zamikom. Zaradi natančnejšega prikaza so bile izključene tiste države pri katerih so manjkali podatki za več kot tri zaporedna leta za katerokoli od zvrsti prevoza. Tam kjer so manjkali podatki za 3 leta je bila uporabljena metoda interpolacije oziroma je bil podatek iz zadnjega leta uporabljen tudi za vmesna manjkajoča leta. Največji delež vrzeli obstaja na začetku (1992-1994) in na koncu (2008) nabora podatkov, zato je treba podatke za ta leta obravnavati kot manj zanesljive.
Metodologija obdelave podatkov: Prikazani so podatki o absolutnih naložbah v prometno infrastrukturo (v milijonih EUR) za cestni, železniški, celinski vodni, pomorski in zračni prevoz.
Informacije o kakovosti kazalca z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov:
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so mednarodno primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki se nanašajo na daljši časovni niz.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije niso izdelane.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (za tista leta, kjer podatki niso na voljo, so uporabljeni približki)
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
- Arhiv tolarskih dnevnih deviznih tečajev Banke Slovenije, 2008
- EEA, 2011. TERM 19 – Transport infrastructure investments. Indicator Fact Sheet. European Environment Agency.
- Resolucija o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji.(Ur. l. RS, št. 50/04)
- SURS, 2004. Glosar za statistiko transporta. Prevod dela: Glossary for transport statistics (UNECE, ECMT, Eurostat). Ljubljana, Statistični urad RS.


Povezani kazalci


TWITTER