KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Slovenija že desetletje večino (okrog 90 %) svojih rastočih vlaganj v infrastrukturo usmerja v cestno omrežje, predvsem v gradnjo avtocestnega križa. Železnice so investicijsko zanemarjene, kar še poglablja njihovo nekonkurenčnost v primerjavi s cestnimi prevozi, celoten prometni sistem pa se s tem odmika od trajnostnih ciljev.


Kazalec prikazuje obseg vlaganj v infrastrukturo cestnega, železniškega, letalskega in pomorskega prometa v Sloveniji v obdobju 1992–2007. Vključene so vse naložbe v infrastrukturo, razen stroškov rednega vzdrževanja. Infrastrukturne naložbe obsegajo izdatke za novogradnjo ali povečevanje obstoječe infrastrukture, vključno s prenavljanjem, posodabljanjem in večjimi popravili. Infrastruktura vključuje zemljišča, gradnjo stalnih poti, stavb, mostov in predorov, prav tako pa nepremično napeljavo, opremo in instalacije, ki so z njimi povezane (signalizacija, telekomunikacija, verižnice, elektrarne itn.). Izdatki za vzdrževanje infrastrukture so izdatki za njeno ohranjanje v takem stanju, da lahko deluje (SURS, 2004). Pri infrastrukturi letalskega in pomorskega prometa so vključene tudi naložbe v naprave za vodenje prometa in zagotavljanje varnosti.


Grafi

Slika PR03-1: Obseg vlaganja v prometno infrastrukturo in deleži vlaganja v posamezne prometne podsisteme
Viri: 

Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji(DARS), 2008; Ministrstvo za finance,2008.

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
avtoceste EUR 34241993 26740414 72105143 139319669 242371720 252594769 224509438 314190618 321062069 240182515
avtoceste % 39 26.5 45.3 62.3 73.5 75.4 69.9 79.2 80.3 71.9
državne ceste EUR 35892065 40516685 59509040 54558753 68490217 65121767 64003941 53434010 52158140 53146816
državne ceste % 40.9 40.2 37.4 24.4 20.8 19.4 19.9 13.5 13 15.9
železnice EUR 5584700 17201362 20012596 22860081 17571633 16722943 28055276 21284518 21600766 38101912
železnice % 6.4 17.1 12.6 10.2 5.3 5 8.7 5.4 5.4 11.4
letališča EUR 11643051 15898000 7369652 6864224 1056853 725826 2291085 5817749 3560056 2010761
letališča % 13.3 15.8 4.6 3.1 0.3 0.2 0.7 1.5 0.9 0.6
pristanišča EUR 400095 493910 62779 40563 143833 9377 2207550 1863021 1642538 641819
pristanišča % 0.5 0.5 0 0 0 0 0.7 0.5 0.4 0.2
skupaj EUR 87761904 100850372 159059209 223643290 329634257 335174682 321067290 396589915 400023570 334083824
2002 2003 2004 2005 2006 2007
avtoceste EUR 299560853 420360341 484916797 525565389 542870447 609510986
avtoceste % 82.5 83.7 85.3 87.2 86.3 75.7
državne ceste EUR 43484841 61571063 65717443 66430537 84033926 142188295
državne ceste % 12 12.3 11.6 11 13.4 17.7
železnice EUR 18607353 19090985 15284638 9453722 1698610 52478431
železnice % 5.1 3.8 2.7 1.6 0.3 6.5
letališča EUR 955785 1316221 2386122 1235757 712994 679225
letališča % 0.3 0.3 0.4 0.2 0.1 0.1
pristanišča EUR 403926 178963 145381 2679 8617 174887
pristanišča % 0.1 0 0 0 0 0
skupaj EUR 363012759 502517574 568450380 602685084 629324594 805031824

Cilji

- Zagotovitev potrebne prometne infrastrukture tako za kopenski kot tudi pomorski in letalski transport, ki bo sledil načelom trajnostnega in skladnega regionalnega razvoja (Resolucija o prometni politiki Republike Slovenije, 2006).
- Razvoj uravnoteženih in enakomerno obremenjenih prometnih podsistemov (Strategija prostorskega razvoja Republike Slovenije, 2004).


Kazalec vlaganja v infrastrukturo posameznih prometnih podsistemov praviloma izkazuje resnično prometno politiko držav, regij ali mest, saj se pogosto kljub deklarativni podpori trajnostnim prevoznim načinom v strateških dokumentih na izvedbeni ravni še naprej vlaga predvsem v infrastrukturo cestnega prometa.

Kazalec izraža, da Slovenija že desetletje večino svojega rastočega vlaganja v infrastrukturo usmerja v cestno omrežje, predvsem v gradnjo avtocestnega križa, manj pa v druge državne ceste. Železnice, ki imajo veliko večjo trajnostno zmožnost, razvojno zaostajajo, saj so naložbeno zanemarjene. Obstoječe železniške proge, pretežno zgrajene v 19. stoletju, niti glede svojih parametrov niti glede zmogljivosti ne ustrezajo več sodobnim prevoznim potrebam ter so popolnoma nekonkurenčne sodobnemu cestnemu omrežju Slovenije in posodobljenim železnicam večine držav EU. Letalski in pomorski promet v sestavi celotnih infrastrukturnih naložb države nimata pomembnejše vloge.

V avtocestno omrežje se bo stekala večina infrastrukturnega vlaganja še vsaj deset let, saj Resolucija o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (2004) predvideva letne stroške dokončanja preostalega avtocestnega omrežja med 200 in 400 milijoni evrov (okoli 1,6 % BDP) v obdobju 2003–2013. Že v letu 2007 pa se je njihova vrednost povzpela preko 600 milijonov evrov. Najpomembnejši vir finančnih sredstev bodo poleg proračuna najeta posojila in dolgoročne infrastrukturne obveznice. Po dograditvi avtocestnega omrežja (predvidoma leta 2013) se financiranje gradnje ne bo končalo, temveč naj bi stroške avtocestnega programa (skupaj več kakor 10 milijard evrov) odplačevali do leta 2033. Sočasno bodo stroški upravljanja in vzdrževanja tega omrežja hitro naraščali. Prihodnje vlaganje v železniško infrastrukturo je veliko manj razdelano. Že nekaj let je pripravljen je osnutek novega nacionalnega programa za to področje, a je še v vladni proceduri. Kljub temu se s podporo EU izvajajo projekti posodabljanja omrežja V. vseevropskega koridorja, ki ga je v svojih prednostnih nalogah visoko uvrstila tudi EU. Posodablja se proga Ljubljana–Zidani Most–Maribor v vrednosti približno 33 milijonov evrov, zaključuje pa obnova dela proge Zidani Most–Maribor v vrednosti približno 9 milijonov evrov.

Vrsta držav članic EU se pospešeno ukvarja tudi z vlaganjem v infrastrukturo nemotoriziranih prevoznih načinov (hoja, kolesarjenje) bodisi z gradnjo državnih kolesarskih omrežij in pešpoti bodisi s spodbujanjem trajnostnih oblik prometa, tako da sofinancira lokalno infrastrukturo teh prevoznih načinov. Tudi v Sloveniji država in lokalne skupnosti v zadnjem času namenjajo večjo skrb kolesarski infrastrukturi. Pred leti je bila pripravljena strategija za vzpostavitev državnega kolesarskega omrežja, vlaganje vanj (v zadnjih šestih letih približno 1,7 milijona evrov) pa se pogosto dopolnjuje s pobudami na regionalni in lokalni ravni v obliki skupnih naložb v kolesarske povezave, ki imajo večinoma turistični in rekreacijski pomen. Tudi v večjih mestih je zaznati, predvsem zaradi pritiska civilne družbe, povečano vlaganje v infrastrukturo kolesarskega prometa.


Podatke o višini vlaganja v avtocestno omrežje od leta 1994 objavlja Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, DARS, d. d., v svojih letnih poročilih, pregled za celotno obdobje 1994–2003 pa je objavljen v letnem poročilu za leto 2003. Zneski za posamezna leta so veliko višji kakor v zaključnih računih proračuna, saj ti vključujejo samo proračunska sredstva. Viri gradnje avtocest so namreč v zadnjih letih vse manj proračunski (leta 2003 37 %) in iz sredstev, zbranih s cestninami (leta 2003 < 1 %). Čedalje bolj se gradnja financira z različnimi oblikami zadolževanja, na primer s posojili mednarodnih finančnih organizacij (leta 2003 50 %), tujimi finančnimi posojili (leta 2003 12 %) in domačimi finančnimi posojili (leta 2003 < 1 %). Podatki DARS so natančni in omogočajo primerjavo med leti.

Podatke o višini vlaganja v državne ceste ter v železniško, pomorsko in letalsko infrastrukturo vsako leto objavlja Ministrstvo za finance v Zaključnem računu proračuna, objavljenem v Uradnem listu Republike Slovenije, zadnja leta pa tudi na svoji internetni strani. Ti podatki so manj zanesljivi od npr. letnih poročil DARS, saj so se klasifikacije izdatkov ministrstev med leti spreminjale in je zato težko ločevati sredstva, porabljena za redno vzdrževanje, od tistih za investicijsko vzdrževanje. Kljub temu je bilo mogoče s podrobnim pregledom izdatkov in primerjalno analizo med leti pridobiti dokaj kakovosten podatek o vlaganju v prometno infrastrukturo v Sloveniji.

Skupni obseg vlaganja, ki je v zaključnih računih naveden v tolarjih, je zaradi večje primerljivosti kazalca preračunan v evre po arhivskih tečajnih listah Banke Slovenije (2008) za zadnji dan v posameznem letu znotraj obravnavanega obdobja.

Seznam uporabljenih virov:
- Arhiv tolarskih dnevnih deviznih tečajev Banke Slovenije. (24. 7. 2008)

- DARS, 2008: Letna poročila 2003–2007. Ljubljana, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, DARS, d. d. (22. 7. 2008)

- MF, 2008: Zaključni računi proračuna Republike Slovenije 2001–2007. Ministrstvo za finance. (22. 7. 2008)

- Resolucija o prometni politiki Republike Slovenije (RePPRS) (Intermodalnost: čas za sinergijo), Uradni list RS, št. 58/2006

- Resolucija o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (ReNPIA), Uradni list RS, št. 50/2004
- SURS, 2004: Glosar za statistiko transporta. Prevod dela: Glossary for transport statistics (UNECE, ECMT, Eurostat). Prevedla Mojca Zlobec, Vojin Šegan. Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije


TWITTER