KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Temperatura se v Sloveniji viša hitreje od svetovnega povprečja. Porast povprečne letne temperature je najbolj očiten v zadnjih treh desetletjih. Kot je razvidno iz podnebnih projekcij, se bo segrevanje ozračja še nadaljevalo. Posledice se bodo odražale v višanju gladine morja (zaradi taljenja ledenikov), višanju koncentracije toplogrednih plinov v ozračju ter ekstremnih vremenskih in podnebnih dogodkih (kot so poplave, suše, toča, močan veter), ki bodo vplivali na kakovost našega življenja.


Kazalec prikazuje gibanje letne povprečne temperature zraka v obdobju 1961-2018, časovni trend letne povprečne temperature in potek sprememb temperature v Sloveniji do leta 2100. Poleg slovenskih razmer smo vključili tudi prikaz poteka povprečne svetovne temperature ter letni odklon za obdobje 1950-2017 ter predvidene spremembe letne, poletne in zimske povprečne temperature v Sloveniji in Evropi.

Spremembe temperature vplivajo na človekove dejavnosti, povzročajo višanje gladine morja, vplivajo na intenzivnost in pogostost poplav in suš, spremembo biodiverzitete ter na pojav nalezljivih bolezni. Zato je poleg spremljanja globalnega povprečnega cilja pomembno tudi spremljanje sezonske in prostorske porazdelitve temperature, saj lahko tako bolje razumemo tveganja, ki jih sedanje podnebje predstavlja za človeški razvoj sedaj in v prihodnosti.

S ciljem zmanjševanja globalnega segrevanja je bil sprejeti Pariški sporazum (2015), ki opredeljuje, da se globalna temperatura ozračja ne sme povišati za več kot 2 °C v primerjavi z predindustrijskim obdobjem. Predindustrijsko obdobje (1850 do 1899) pri tem predstavlja obdobje pred industrijsko revolucijo (1750 in 1850), ko je bil vpliv človeka na podnebje razmeroma majhen v primerjavi z naravnimi vplivi. Kljub temu velja  opozoriti, da zaradi prejšnjih sprememb podnebja, ki so posledica naravne spremenljivosti, ne obstaja stroga znanstvena opredelitev izraza »predindustrijsko podnebje«.


Grafi

Slika PP04-1: Letno povprečje temperature zraka, Slovenija, 1961-2018
Viri:

Agencija RS za okolje, 2019

Prikaži podatke
Kredarica [°C] Rateče [°C] Murska Sobota [°C] Novo mesto [°C] Ljubljana [°C]
1961 -0,50 6,70 10 9,90 10,50
1962 -2,70 4,90 8,40 8,30 9
1963 -2,10 5,50 8,50 8,80 9,30
1964 -1,20 5,80 8,80 8,90 9,60
1965 -2,60 4,80 8,70 8,60 9
1966 -1,80 6,30 9,90 9,90 10,40
1967 -1,20 6,10 9,70 9,60 10,30
1968 -2 5,60 9,10 9,40 9,80
1969 -2,10 5,40 8,70 8,80 9,50
1970 -2,20 5,30 9 9 9,70
1971 -1,70 5,70 9,10 9 9,60
1972 -1,80 5,40 9 9,20 9,60
1973 -1,90 5,50 8,90 9,20 9,60
1974 -2,10 6,10 9,90 10 10,40
1975 -1,30 6,10 9,80 10 10,30
1976 -2,30 5,70 8,90 9,10 9,50
1977 -1,30 6 9,70 10,10 10,30
1978 -2 4,60 8,30 8,60 8,80
1979 -2 5,40 9,30 9,80 9,90
1980 -2,40 4,80 8,20 8,80 9
1981 -2,10 5,50 9,50 9,80 9,70
1982 -1 6,10 9,60 10 10,30
1983 -0,70 6,20 9,70 10,10 10,20
1984 -2,40 5,30 8,90 9,40 9,50
1985 -1,60 5,50 8,50 8,90 9,30
1986 -1,30 5,60 9 9,10 9,50
1987 -1,40 5,70 9 9,50 9,60
1988 -1,20 6,30 9,90 10,20 10,50
1989 -0,30 6,50 10,10 10,30 10,40
1990 -0,60 6,50 10,20 10,50 10,70
1991 -1,60 5,50 9,30 9,60 10
1992 -0,20 7 10,90 10,80 11,10
1993 -1,10 6,40 10 10,30 10,60
1994 -0,10 7,60 11,30 11,50 11,80
1995 -1,40 6,40 10,10 10,30 10,70
1996 -1,90 5,80 9 9,30 9,80
1997 -0,60 6,70 9,70 10,10 10,80
1998 -0,90 6,80 10,10 10,60 11
1999 -1 6,70 10,30 10,60 11
2000 0 7,60 11,50 12 12,20
2001 -1 7,10 10,60 11,10 11,40
2002 -0,20 7,70 11,30 11,50 11,80
2003 -0,40 7,10 10,60 11,10 11,60
2004 -1,10 6,40 9,80 10,20 10,70
2005 -1,60 5,90 9,50 10 10,50
2006 -0,30 6,90 10,20 11 11,40
2007 -0,30 7,60 11,20 11,60 12,10
2008 -0,60 7,20 11,20 11,30 11,60
2009 -0,70 7,10 10,90 11,40 11,70
2010 -1,80 6,60 10,20 10,30 10,70
2011 0,20 7,60 10,70 11,30 11,80
2012 -0,30 7,30 11,20 11,60 12
2014 -0,60 7,20 11 11,20 11,70
2014 0 8 12 12,30 12,70
2015 0,60 7,90 11,50 12 12,20
2016 -0,30 7,50 11,10 11,40 11,80
2017 -0,20 7,20 11 11,50 11,90
2018 0,20 8 11,80 11,80 12,50
Slika PP04-2: Časovni trend letne povprečne temperature zraka (v °C/desetletje) v Sloveniji, 1961–2011
Viri:

Agencija RS za okolje, 2013

Prikaži podatke
Slika PP04-3: Desetletno povprečje svetovne temperature
Viri:

Svetovna meteorološka organizacija, 2013

Prikaži podatke
globalna temperatura (°C) povprečje (°C)
1881-1890 13,68
1891-1900 13,67
1901-1910 13,59
1911-1920 13,64
1921-1930 13,76
1931-1940 13,89
1941-1950 13,95
1951-1960 13,92
1961-1970 13,93
1971-1980 13,95
1981-1990 14,12
1991-2000 14,26
2001-2010 14,47
Slika PP04-4: Letni odklon svetovnega povprečja temperature od povprečja obdobja 1981-2010 za obdobje 1950–2017
Prikaži podatke
Slika PP04-5: Časovni potek spremembe letne povprečne temperature zraka v Sloveniji do konca 21. stoletja
Viri:

Agencija RS za okolje, 2018a

Opomba k Sliki PS04-5: Časovni potek spremembe letnega povprečja temperature zraka v Sloveniji do konca 21. stoletja za tri scenarije izpustov, vključno z razponi odstopanj. Prikazan je odklon od povprečja v obdobju 1981– 2010. Črte prikazujejo glajeno mediano modelskih projekcij, zgornji in spodnji rob ovojnic največjo in najmanjšo vrednost modelskih projekcij. Po zmerno optimističnem scenariju RCP4.5 se bo povprečna temperatura do konca stoletja zvišala za približno 2 °C , po pesimističnem RCP8.5 pa za približno 4,1 °C.

Slika PP04-6: Predvidena sprememba letne povprečne temperature v Sloveniji in pripadajoča zanesljivost spremembe
Viri:

Agencija RS za okolje, 2013

Slika PP04-7: Predvidena sprememba letne, poletne in zimske povprečne temperature
Viri:
Prikaži podatke

Cilji

  • redno spremljanje gibanja temperature
  • ugotavljanje dolgoročnejših sprememb v okolju
  • zbiranje informacij za oceno sprememb v podnebju
  • priprava strokovnih podlag za zmanjševanje morebitnih negativnih posledic
  • zagotavljanje strokovnih podlag za načrtovanje in izvajanje zaščite, pripravljenosti ter sodelovanja različnih sektorjev pri zagotavljanju ustreznih prilagoditvenih ukrepov

 

S ciljem zmanjševanja globalnega segrevanja je bil sprejet Pariški sporazum (2015), ki vključuje dolgoročni cilj ohranjanja povečanja povprečne globalne temperature na temperaturi pod 2 °C glede na predindustrijsko raven. Prizadeva se tudi za omejitev povišanja na 1,5 °C nad predindustrijsko raven, ker bi to znatno zmanjšalo tveganja in vplive podnebnih sprememb.


Svetovno podnebje je zelo pomemben dejavnik v razvoju človeške civilizacije. Podnebje se spreminja hitreje, kot se je v preteklosti človeške vrste, in podnebne spremembe veljajo za enega največjih sodobnih izzivov, pred katerimi se je znašlo človeštvo.

Na svetovni ravni je bilo leto 2018 četrto najtoplejše leto in za 0,43 °C toplejše od povprečja v obdobju 1981–2010. Temperature so se gibale 0,99 ±0,13 °C nad povprečjem predindustrijskega obdobja. Povprečna temperatura po posameznih mesecih je bila v letu 2018 večinoma 1,0 do 1,1 °C višja kot v predindustrijski dobi. Obdobje 2015–2018 vsebuje štiri najtoplejša leta, trend ogrevanja se nadaljuje. V oceanih zajeta toplota je rekordno visoka in nadaljuje se dviganje povprečne morske gladine. Razsežnost arktičnega in antarktičnega morskega ledu je znatno pod dolgoletnim povprečjem. Koncentracija toplogrednih plinov v ozračju je rekordno visoka. Za zdaj zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov ne izpolnjuje zastavljenih ciljev in naraščanje povprečne svetovne temperature se nadaljuje. Ekstremni/nevarni vremenski in podnebni dogodki vplivajo na življenje in trajnosti razvoj na vseh celinah.

V Sloveniji od leta 2010 najprej beležimo neprekinjen niz nadpovprečno toplih let glede na povprečje (referenčnega) obdobja 1981–2010. Po nižinah je bilo v Sloveniji leto 2018 drugo najtoplejše doslej, takoj za rekordno toplim letom 2014. April je bil na državni ravni najtoplejši od začetka meritev, z odklonom več kot 4 °C nad dolgoletnim povprečjem.

Opazovanje temperature v Sloveniji je pokazalo, da je bilo v obdobju 1951–2018 največ nadpovprečno toplih let v zadnjih treh desetletjih (Mesečni bilten ARSO, 2018). Najhitrejši trend naraščanja smo zabeležili v zadnjih dveh desetletjih minulega stoletja, v tem stoletju se je naraščanje nekoliko upočasnilo, od leta 2014 dalje pa spet kaže na hitrejše nadaljevanje ogrevanja. Letna povprečna temperatura se je v zadnjih petdesetih letih na vzhodu dvignila nekoliko bolj kot na zahodu države. Dvig temperature je bil občuten v vseh letnih časih, najbolj pri poletni temperaturi. Izpostavljamo, da se trend naraščanja nadaljuje in slovensko podnebje je že približno 2 °C toplejše, kot je bilo sredi minulega stoletja. Lokalno še vedno prevladuje vpliv naravne spremenljivosti podnebja nad dolgoročnimi trendi. Podatki o podnebnih trendih v Sloveniji obdobju 1961–2013 so dosegljivi na spletni strani Agencije RS za okolje.

Po Svetovni meteorološki organizaciji (Svetovna meteorološka organizacija, 2018) povzemamo prikaz letnega odklona svetovnega povprečja temperature, na katerem je jasno prikazano, da je bilo leto 2016 v svetovnem merilu najtoplejše, odkar na osnovi meritev spremljamo povprečno svetovno temperaturo. Povprečna svetovna temperatura je leta 2016 presegla predindustrijsko raven za okoli 1 °C. Del izjemno velikega odklona v letu 2016 gre pripisati pojavu El Niño. Hkrati je bilo leto 2017 najtoplejše leto brez pojava El Niño.

Ker je poznavanje sprememb temperature, ki so se že dogodile, pomembno za razumevanje podnebja in za prilagajanje na spremembe, ki se bodo šele zgodile, so bile izdelane projekcije prihodnjega razvoja podnebja.

Projekcije podnebnih sprememb kažejo, da se bo v prihodnosti vsa Slovenija zanesljivo še naprej ogrevala. Po zmerno optimističnem scenariju izpustov RCP4.5 se bo letna povprečna temperatura do konca 21. stoletja dvignila za približno 2 °C in po pesimističnem RCP8.5 za približno 4,1 °C glede na povprečje obdobja 1981–2010. Naraščanje temperature je za Slovenijo predvideno v vseh letnih časih, vendar je za zimo podnebni signal ob koncu stoletja tako na državni kot na regionalni ravni izrazitejši od povprečnega letnega podnebnega signala. Naraščanje temperature bo predvidoma najmanj izrazito spomladi.

Predstavljeni rezultati veljajo za scenarija izpustov RCP4.5 in RCP8.5. Zmerno optimistični scenarij RCP4.5 z začetkom druge polovice 21. stoletja predvideva postopno zmanjševanje izpustov in ustalitev sevalnega prispevka kmalu po letu 2100. Pesimistični scenarij RCP8.5 brez blaženja podnebnih sprememb predvideva visok izpust toplogrednih plinov in posledično naraščanje njihove vsebnosti tudi po letu 2100 (Agencija RS za okolje, 2018).

Tudi projekcije temperature, ki jih je za Evropo objavila Evropska agencija za okolje, kažejo, da bo povprečna letna temperatura do konca stoletja naraščala (Evropska agencija za okolje, 2016). V Sloveniji bo letni porast podoben kot na zahodnem in severnem Balkanu. Poleti bo porast temperature največji na jugu Evrope, pozimi pa na severu in severovzhodu celine. Za koliko se bo ozračje ogrelo, bo odvisno do naraščanja koncentracije toplogrednih plinov v ozračju. Slika PS04-7 prikazuje povprečne letne, poletne in zimske odklone v Evropi za obdobje 2071─2100 od povprečja v obdobju 1971–2000 in ob predpostavki scenarijev RCP4.5 (zgornja vrstica) in RCP8.5 (spodnja vrstica). Iz slike je mogoče razbrati porast letne povprečne temperature tudi v Sloveniji, in sicer med 3 in 4,5 °C nad povprečjem obdobja 1971–2000 po pesimističnem scenariju in porast med 2,5 in 3,5 °C po zmerno optimističnem razvoju naraščanja toplogrednih plinov v ozračju (Evropska agencija za okolje, 2016).


Metodologija

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Zakon o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski in seizmološki službi (Uradni list RS, št. 60/17), Paris agreement (2015), EU Adaptation Strategy Package, 7th Environmental Action Programme (7th EAP)

Izvorna baza podatkov oz. vir: Arhiv meteoroloških podatkov ARSO
Skrbnik podatkov: Urad za meteorologijo, Agencija RS za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: 20.8. 2019
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:

Podatki so predstavljeni za obdobje 1961-2018, analize trendov pa za obdobje 1961-2011 oz. 1961-2013. Osnova za izdelavo vremenskih napovedi in podnebnih analiz so kakovostni podatki. V ta namen na Agenciji RS za okolje na Uradu za meteorologijo vzdržujemo mrežo meteoroloških postaj. Najpopolnejši nabor opazovanj in meritev imajo meteorološke postaje, ki so namenjene izdelavi napovedi in sprotnemu obveščanju javnosti. Vremenske, pa tudi podnebne razmere, se v tako razgibanem površju kot je slovensko, opazno spreminjajo že na razmeroma kratkih razdaljah. Zato je merilna mreža za spremljanje podnebnih razmer gostejša. Za prikaz razmer je izbranih nekaj  značilnih opazovalnih postaj: Kredarica je reprezentativna za razmere v visokogorju, Rateče pa so merilna postaja, kjer so razmere v okolici merilnega mesta že več desetletij brez večjih sprememb. Ta postaja je reprezentativna za dolinski svet severne Slovenije, Murska Sobota pa za ravninski svet severovzhodne Slovenije, kjer je podnebna celinska nota v državi najbolj izražena. Novo mesto odraža podnebne razmere na Dolenjskem. Okolica merilnega mesta v Ljubljani se je v zadnjih desetletjih močno spreminjala, a kljub temu so podatki reprezentativni za podnebne razmere v Ljubljani, ki je naša prestolnica in največje mesto. Zavedati pa se moramo, da ti podatki niso primerni za opis spreminjanja podnebnih razmer na širšem območju ali za ocenjevanje globalnih podnebnih sprememb. Temperatura je najbolj odvisna od nadmorske višine, zato z nizko temperaturo najbolj izstopa Kredarica; sledijo Rateče.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki so predstavljeni v °C. Trend letne temperature zraka v Sloveniji (PS04-2) temelji na homogeniziranih podatkih.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Zbrani podatki morajo biti pravilno ovrednoteni, preverjeni, z zagotovljeno kakovostjo, poznati moramo tudi okolje merilnega mesta, način merjenja, vrsto instrumenta ter njegovo natančnost. Natančnost meritev in kakovost podatkov ustreza priporočilom Svetovne meteorološke organizacije.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za svet

Cilji so povzeti po: Paris agreement (2015), EU Adaptation Strategy Package, 7th Environmental Action Programme (7th EAP)

Izvorna baza podatkov oz. vir: Svetovna meteorološka organizacija, Evropska agencija za okolje
Skrbnik podatkov: Svetovna meteorološka organizacija, Evropska agencija za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: 25. maj 2019
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: letno ali na vsakih nekaj let
Metodologija obdelave podatkov: Podatki so predstavljeni v °C
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Zbrani podatki morajo biti pravilno ovrednoteni, preverjeni, z zagotovljeno kakovostjo.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

  1. Agencija RS za okolje, 2013. Glavne značilnosti gibanja temperature zraka v obdobju 1961─2011, Ljubljana september 2013, izdajatelj: ARSO
  2. Agencija RS za okolje 2018, Naše okolje, mesečni bilten ARSO 
  3. Agencija RS za okolje, 2018a. Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja. Ljubljana, november 2018.
  4. Agencija RS za okolje 2019, Naše okolje, mesečni bilten ARSO 
  5. Evropska agencija za okolje, 2016. Global and European temperature.
  6. Svetovna meteorološka organizacija, 2013. The global climate 2001-2010, Decade of climate extremes.
  7. Svetovna meteorološka organizacija, 2018. WMO confirms 2017 among the three warmest years on record.
  8. Svetovna meteorološka organizacija, 2019. WMO Statement on the State of the Global Climate in 2018, WMO-No. 1233.
Datum zajema podatkov

Related indicators