KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Slovenski gozdovi so zastarani, sedanje razmerje razvojnih faz gozdov je neugodno, obnova gozdov poteka prepočasi oziroma površine v obnovo vpeljanih gozdov so premajhne, da bi lahko spremenili stanje neugodnega razmerja razvojnih faz gozda in tako zagotovili njegov trajnostni razvoj. Vloga gozdov kot ponora ogljika je s tem ogrožena.

Trend gibanja razmerja oz. deležev razvojnih faz v obdobju 2009−2020 ni dober, saj se delež mlajših razvojnih faz (mladovje, drogovnjak), ki jih primanjkuje, ne povečuje. Pozitivno je, da narašča delež sestojev v obnovi, saj to lahko nakazuje, da gre za pospešeno uvajanje zrelih gozdov v obnovo, kar bi lahko privedlo v povečanje deleža mlajših razvojnih faz.


Kazalec razmerje razvojnih faz gozda opisuje razmerja med površinskimi deleži razvojnih faz gozda. Le gozd z uravnoteženim razmerjem razvojnih faz lahko namreč trajno (sedaj in v prihodnosti) zagotavlja vse svoje vloge mnogonamenskega gozda, med katerimi je tudi vloga gozda kot ponor ogljika. Spremljanje tega kazalca omogoča spremljanje usmerjanja razvoja gozdov proti željenemu (uravnoteženemu) stanju. Kazalec nam prikazuje ustreznost in učinkovitost načrtovanih in izvedenih gozdnogospodarskih ukrepov.


Grafi

Slika PO34-1: Razmerje razvojnih faz gozda v obdobju 2009−2019
Viri:

Zavod za gozdove Slovenije, Gozdarski inštitut Slovenije

Prikaži podatke
Mladovja Drogovnjaki Debeljaki Sestoji v obnovi Druge razvojne faze
2009 4,21 26,81 40,64 9,42 18,93
2010 4,13 26,56 41,14 9,71 18,46
2011 4,00 26,43 41,47 10,00 18,10
2012 3,95 26,18 41,86 10,31 17,69
2013 3,86 25,85 42,44 10,65 17,20
2014 3,84 25,46 42,54 10,95 17,22
2015 3,80 25,07 42,92 11,26 16,94
2016 3,80 24,86 43,21 11,46 16,68
2017 3,80 24,27 43,26 11,93 16,73
2018 3,88 23,89 43,46 12,64 16,13
2019 3,99 23,36 43,65 13,14 15,87

Cilji

OP TGP za ta kazalec ne navaja cilja. Vsekakor pa bi bil (dolgoročni) cilj uravnoteženo razmerje razvojnih faz. V analizi trajnostnega gospodarjenja z gozdovi je bil razvit model trajnostnega razvoja gozdov Slovenije na osnovi dejanskih prehodnih dob in ob povprečni proizvodnji dobi 135 let*1. V tem modelu so predstavljeni naslednji deleži razvojnih faz, ki zagotavljajo trajnostni razvoj slovenskih gozdov: mladovje 10 %, drogovnjak 43 %, debeljak 45 % in raznodobni sestoji 2 %.

Opomba:

*1   Kovač M., Skudnik M., Hladnik D. 2017. Ocena trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji, poročilo projekta CRP, Ljubljana, 13 str.


Slovenski gozdovi so zastarani, sedanje razmerje razvojnih faz gozdov je neugodno. Primanjkuje mlajših razvojnih faz (mladovje, mlajši drogovnjak), preveč pa je debeljakov (mlajših debeljakov), tudi proizvodne dobe izkazane v gozdnogospodarskih načrtih gozdnogospodarskih enot, so bistveno predolge*1.

OP TGP predvideva aktivnejše izvajanje ukrepov v gozdovih, saj gozdnogospodarski načrti v nekaterih območjih kažejo na primanjkljaj mladovij in neugodna razmerja razvojnih faz. To bi za določeno obdobje lahko zmanjšalo ponore, v ekstremnih primerih pa povzročilo (začasne) izpuste TGP ob dodatnem vplivu vremenskih ekstremov, kakor so bolezni drevja, vetrolomi in požari večjega obsega.

Trend gibanja deležev razvojnih faz v obdobju 2009−2020 v splošnem ni dober, saj se delež mladovij, ki jih je premalo, bistveno ne povečuje, delež drogovnjakov, ki jih je tudi premalo, rahlo pada, delež debeljakov, ki jih je dovolj, pa ostaja konstanten. Pozitivno je, da narašča delež sestojev v obnovi; saj to lahko nakazuje, da gre za pospešeno uvajanje zrelih gozdov v obnovo. Za uravnoteženje razvojnih faz bi bilo treba v sestojih v obnovi, pomlajencih, kjer je že prisotno mladje, čim hitreje zaključiti z obnovo. S tem bi se na račun deleža sestojev v obnovi povečal delež mladovij. Glede na naravo gozda ter velike razlike v površinah razvojnih faz, hitrih sprememb trenda in razmerja razvojnih faz gozda ne moremo pričakovati.


Metodologija

Cilji povzeti po:
Cilji za ta kazalec v OP TGP niso opredeljeni. Modelno stanje je povzeto po Kovač M., Skudnik M., Hladnik D. 2017. Ocena trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji, poročilo projekta CRP, Ljubljana, 13 str.

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatke o razvojnih fazah zbira ZGS pri obnovi sestojnih kart. Vsako leto se obnovi ca. 10 % vseh sestojnih kart.

Metodologija obdelave podatkov:

Kazalec razmerje razvojnih faz gozda (%) je izračunan iz podatkov o površinah gozdov po razvojnih fazah, ki jih letno objavlja Zavod za gozdove Slovenije (ZGS). V kategoriji druge razvojne faze / tipi sestojev so združene naslednje »razvojne faze«: dvoslojni sestoji, raznomerni (ps-šp), raznomerni (sk-gnz), panjevci, grmičavi gozdovi, pionirski gozdovi z grmišči in tipični prebiralni sestoji.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Površina gozdov po razvojnih fazah

ha

Podatkovna zbirka »fondi«, ZGS

2010−2020

april za preteklo leto

enkrat letno

31. 12. 2020

da

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 3

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 2

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov