[PO34] Razmerje razvojnih faz gozda
Ključno sporočilo
Slovenski gozdovi so zastarani, sedanje razmerje razvojnih faz gozdov je neugodno, obnova gozdov poteka prepočasi oziroma površine v obnovo vpeljanih gozdov so premajhne, da bi lahko spremenili stanje neugodnega razmerja razvojnih faz gozda in tako zagotovili njegov trajnostni razvoj. Vloga gozdov kot ponora ogljika je s tem ogrožena.
Trend gibanja razmerja oz. deležev razvojnih faz v obdobju 2009−2018 ni dober, saj se delež mlajših razvojnih faz (mladovje, drogovnjak), ki jih primanjkuje, ne povečuje. Pozitivno je, da narašča delež sestojev v obnovi, saj to lahko nakazuje, da gre za pospešeno uvajanje zrelih gozdov v obnovo, kar bi lahko privedlo v povečanje deleža mlajših razvojnih faz.
Definicija
Kazalec razmerje razvojnih faz gozda opisuje razmerja med površinskimi deleži razvojnih faz gozda. Le gozd z uravnoteženim razmerjem razvojnih faz lahko namreč trajno (sedaj in v prihodnosti) zagotavlja vse svoje vloge mnogonamenskega gozda, med katerimi je tudi vloga gozda kot ponor ogljika. Spremljanje tega kazalca omogoča spremljanje usmerjanja razvoja gozdov proti željenemu (uravnoteženemu) stanju. Kazalec nam prikazuje ustreznost in učinkovitost načrtovanih in izvedenih gozdnogospodarskih ukrepov.
Grafi
| Mladovja | Drogovnjaki | Debeljaki | Sestoji v obnovi | Druge razvojne faze | |
|---|---|---|---|---|---|
| 2009 | 4,21 | 26,81 | 40,64 | 9,42 | 18,93 |
| 2010 | 4,13 | 26,56 | 41,14 | 9,71 | 18,46 |
| 2011 | 4,00 | 26,43 | 41,47 | 10,00 | 18,10 |
| 2012 | 3,95 | 26,18 | 41,86 | 10,31 | 17,69 |
| 2013 | 3,86 | 25,85 | 42,44 | 10,65 | 17,20 |
| 2014 | 3,84 | 25,46 | 42,54 | 10,95 | 17,22 |
| 2015 | 3,80 | 25,07 | 42,92 | 11,26 | 16,94 |
| 2016 | 3,80 | 24,86 | 43,21 | 11,46 | 16,68 |
| 2017 | 3,80 | 24,27 | 43,26 | 11,93 | 16,73 |
| 2018 | 3,88 | 23,89 | 43,46 | 12,64 | 16,13 |
Cilji
OP TGP za ta kazalec ne navaja cilja. Vsekakor pa bi bil (dolgoročni) cilj uravnoteženo razmerje razvojnih faz. V analizi trajnostnega gospodarjenja z gozdovi je bil razvit model trajnostnega razvoja gozdov Slovenije na osnovi dejanskih prehodnih dob in ob povprečni proizvodnji dobi 135 let*1. V tem modelu so predstavljeni naslednji deleži razvojnih faz, ki zagotavljajo trajnostni razvoj slovenskih gozdov: mladovje 10 %, drogovnjak 43 %, debeljak 45 % in raznodobni sestoji 2 %.
Opomba:
*1 Kovač M., Skudnik M., Hladnik D. 2017. Ocena trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji, poročilo projekta CRP, Ljubljana, 13 str.
Komentar
Slovenski gozdovi so zastarani, sedanje razmerje razvojnih faz gozdov je neugodno. Primanjkuje mlajših razvojnih faz (mladovje, mlajši drogovnjak), preveč pa je debeljakov (mlajših debeljakov), tudi proizvodne dobe izkazane v gozdnogospodarskih načrtih gozdnogospodarskih enot, so bistveno predolge*1.
OP TGP predvideva aktivnejše izvajanje ukrepov v gozdovih, saj gozdnogospodarski načrti v nekaterih območjih kažejo na primanjkljaj mladovij in neugodna razmerja razvojnih faz. To bi za določeno obdobje lahko zmanjšalo ponore, v ekstremnih primerih pa povzročilo (začasne) izpuste TGP ob dodatnem vplivu vremenskih ekstremov, kakor so bolezni drevja, vetrolomi in požari večjega obsega.
Trend gibanja deležev razvojnih faz v obdobju 2009−2018 v splošnem ni dober, saj se delež mladovij, ki jih je premalo, ne povečuje (ostaja konstanten), delež drogovnjakov, ki jih je tudi premalo, pada, delež debeljakov, ki jih je dovolj, pa narašča. Pozitivno je, da narašča delež sestojev v obnovi; saj to lahko nakazuje, da gre za pospešeno uvajanje zrelih gozdov v obnovo. Za uravnoteženje razvojnih faz bi bilo treba v sestojih v obnovi, pomlajencih, kjer je že prisotno mladje, čim hitreje zaključiti z obnovo. S tem bi se na račun deleža sestojev v obnovi povečal delež mladovij. Glede na naravo gozda ter velike razlike v površinah razvojnih faz, hitrih sprememb trenda in razmerja razvojnih faz gozda ne moremo pričakovati.
Metodologija
Cilji in pravna podlaga
Cilji za ta kazalec v OP TGP niso opredeljeni. Modelno stanje je povzeto po Kovač M., Skudnik M., Hladnik D. 2017. Ocena trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji, poročilo projekta CRP, Ljubljana, 13 str.
Metodologija izračuna
Kazalec Razmerje razvojnih faz gozda (%) je izračunan iz podatkov o površinah gozdov po razvojnih fazah, ki jih letno objavlja Zavod za gozdove Slovenije (ZGS). V kategoriji druge razvojne faze / tipi sestojev so združene naslednje »razvojne faze«: dvoslojni sestoji, raznomerni (ps-šp), raznomerni (sk-gnz), panjevci, grmičavi gozdovi, pionirski gozdovi z grmišči in tipični prebiralni sestoji.
Potrebne nadaljnje ocene, če kazalec ne sledi cilju
Za izboljšanje ocene stanja kazalca in boljši vpogled v realno in podrobnejšo sliko dogajanja, bi bilo potrebno opraviti analizo trajnosti podatkov Monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov (MGGE) za leta 2000, 2007, 2012 in 2018, kjer sta znaka razvojna faza gozdov in tip sestojev ločena in ne kombinirana kot v primeru podatkov ZGS.
Podatkovni viri in organiziranost zbiranja podatkov
Pregled virov in razpoložljivosti podatkov za kazalec Razmerje razvojnih faz gozda je prikazan v tabeli (Tabela 1).
Tabela 1: Podatkovni viri in organiziranost zbiranja podatkov za kazalec Razmerje razvojnih faz gozda
|
Podatek |
Enota |
Vir |
Razpoložljivost podatka |
Datum zajema |
|---|---|---|---|---|
|
Površina gozdov po razvojnih fazah |
ha |
Podatkovna zbirka »fondi«, ZGS |
april za preteklo leto |
31.12.2019 |
Podatki za obdobje: 2010−2018
Geografska pokritost: Slovenija
Informacije o kakovosti za ta kazalec
Prednosti in slabosti kazalca
Ker metodologija določanja »razvojne faze« ZGS združuje razvojne faze (mladovje, drogovnjak, debeljak, sestoji v obnovi) in tip sestojev (npr. dvoslojni sestoji, panjevec…), lahko pride do odstopanj v dejanskih površinah razvojnih faz. Kazalec bi se dalo izboljšati z analizo trajnosti podatkov Monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov (MGGE) za leta 2000, 2007, 2012 in 2018, kjer sta znaka razvojna faza gozdov in tip sestojev ločena.
Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec je zanesljiv ob upoštevanju njegovih prednosti in slabosti.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Podatki za pripravo kazalca so na razpolago.
Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)
Relevantnost: 1
Točnost: 3
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1