KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Lymska borelioza (LB) in klopni meningoencefalitis (KME) sta najbolj pogosti vektorski bolezni, ki ju prenašajo klopi. V obdobju od leta 2009 do 2018 je bilo v Sloveniji letno prijavljenih nekaj več kot 3000 do preko 7000 bolnikov z LB ter povprečno 170 prijav KME (največ v letu 2013 - 309, najmanj 2015 - 62 primerov). Bivanje in zadrževanje v okolju, kjer obstaja možnost okužbe, je eden najbolj pomembnih dejavnikov za okužbo s povzročiteljem LB in KME. Boljša seznanjenost in preventiva posameznikov sta ključna dejavnika zmanjševanja bremena obeh bolezni.


Kazalec predstavlja število prejetih prijav lymske borelioze – LB (MKB-10 diagnoze: A69.2, G01, G63.0, M01.2) in klopnega meningoencefalitisa – KME (A84.1). Širjenje LB in KME v veliki meri pripisujemo višanju povprečne temperature zraka ter povečani vlažnosti zraka zaradi spremenjenih padavinskih vzorcev, kar je posledica podnebnih sprememb. LB in KME sodita med vektorske bolezni. Vektorji so lahko mehanski, na primer veter ali biološki, kamor sodijo na primeru zunanji zajedavci, ki so v primeru KME in LB klopi.

Nevarnost okužbe z boleznimi, ki jih prenašajo klopi, traja včasih že od februarja pa vse do novembra, odvisno od temperature okolja. Z višjimi temperaturami se aktivnost klopov povečuje. Klopi se pojavljajo v velikem številu vse do nadmorske višine 600 m, z višino njihovo število upada. Slovenija sodi med najbolj ogrožena območja v Evropi.

Podnebne spremembe lahko privedejo do pomembnih sprememb v geografskem in sezonskem razponu razširjenosti bolezni, ki se prenašajo v Evropi. Predvidevanje prihodnjih vzorcev prenosa bolezni, ki jih prenašajo členonožci je negotovo, saj gre za medsebojni vpliv številnih dejavnikov.  Podnebje lahko vpliva na prenašanje bolezni z vplivanjem na življenjske cikle prenašalcev bolezni in na stopnjo razmnoževanja virusov in parazitov znotraj prenašalcev in človeških gostiteljev. Povišanje temperature lahko skrajša življenjski cikel vektorjev in pospeši namnoževanje mikrobov, ki jih prenašajo vektorji, kar lahko vodi do večje populacije vektorjev in večjega tveganja za prenos.  Dolgoročno bi lahko sezonske spremembe vplivale tako na prenašalce in živali gostiteljice, kot tudi na vedenje ljudi in vzorce rabe zemljišč, kar bi dodatno vplivalo na geografsko razširjenost, sezonsko aktivnost in splošno razširjenost bolezni, ki jih prenašajo vektorji v Evropi. Poleg tega je podnebna primernost bistvenega pomena za prihod, vzpostavitev in širjenje „eksotičnih“ bolezni, ki jih v celinski Evropi trenutno ni. Poleg podnebnih sprememb na tveganje za pojav nalezljivih bolezni vpliva širok razpon ekoloških, gospodarskih in socialnih dejavnikov, kot so vzorci rabe zemljišč in kmetijske prakse; biološka raznovrstnost; zmogljivost javnih zdravstvenih sistemov; potovanja, trgovina in migracije; in človeško vedenje, ki vpliva na posamezne dejavnike tveganja. Zato je treba poleg ocene podnebnih sprememb upoštevati tudi ranljivost zdravstvenih sistemov in prebivalstva pri ocenjevanju prihodnjih tveganj zaradi nalezljivih bolezni.

Lymska borelioza je druga pomembna bolezen, ki jo prenašajo klopi. Razširjenost LB ni omejeno na znane okužene predele klopnega meningoencefalitisa, ampak so s povzročiteljem te bolezni okuženi klopi po celi Sloveniji.

Lymska borelioza se začne se z značilnimi spremembami na koži, kjer na mestu vboda klopa po treh do 32 dneh nastane neboleča rdečina, ki se počasi razširi po koži. Značilno je, da rdečina v sredini zbledi. Običajno je kožna sprememba ena sama, lahko pa jih je tudi več, na različnih delih telesa. Rdečina lahko izgine tudi brez zdravljenja, okužba običajno ne pušča posledic. Povzročitelj se redkeje (v približno 15 % brez antibiotičnega zdravljenja) razširi iz kože v tarčne organe in se izkazuje s prizadetostjo kože, živčevja, srca in sklepov. Cepljenje proti LB ne obstaja. Bolezen se zdravi z antibiotiki.

Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa in z uživanjem nepasteriziranega mleka ali mlečnih izdelkov, ki vsebujejo virus. Pojavlja se žariščno. Najvišja stopnja obolevnosti je na Gorenjskem, Koroškem in Notranjskem.

Bolezen običajno poteka v dveh fazah:

  • prva faza se začne približno 7 do 14 dni po vbodu klopa, ko virus vstopi v krvni obtok. Pojavijo se neznačilne težave, podobne gripi, kot so: slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina, glavobol, bruhanje, bolečine v trebuhu ter driska. Prva faza traja do šest dni.
  • Sledi prosti interval, ki lahko traja od le en dan do dva tedna in loči obe fazi. V tem času so bolniki običajno brez težav ali pa imajo blag glavobol.
  • druga faza bolezni se začne, ko virus preide skozi krvno-možgansko pregrado v možgane z znaki: visoka telesna temperatura (po navadi nad 39 °C), močan glavobol, slabost in bruhanje, otrdelost vratu, tresenje rok in jezika, težave s koncentracijo, hujše motnje zavesti, možna je tudi ohromitev dihalnih mišic.

Najučinkovitejša zaščita pred okužbo s KME je cepljenje.


Grafi

Slika ZD25-1: Podatki o prijavljenih primerih lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa, Slovenija, 2009-2018
Prikaži podatke
prijavljeni primeri klopnega meningoencafalitisa [število] prijavljeni primeri lymske borelioze [število]
2009 304 6220
2010 166 4917
2011 247 5552
2012 164 4943
2013 309 6938
2014 101 3890
2015 62 3742
2016 83 4273
2017 102 4534
2018 153 7543
Slika ZD25-2: Povprečna incidenčna stopnja prijavljenih primerov lymske borelioze, po starostnih skupinah in spolu, Slovenija, 2009-2018
Prikaži podatke
LB, Ženske [st.inc/100.000 preb.] LB, Moški [st.inc/100.000 preb.]
0-4 239 259,20
5-9 282,30 337,10
10-14 131,70 186,80
15-19 119,50 118,20
20-24 117,70 143,80
25-29 122 150,10
30-34 153 161,30
35-39 184,40 189,50
40-44 254,70 228,60
45-49 328,90 260,20
50-54 430 283,60
55-59 504,20 306
60-64 526,70 324,70
65-69 493 312,70
70-74 378,40 260,50
75-79 237,70 209,50
80-84 132,80 130,80
85+ 48,20 78,90
Starost - SKUPAJ 277,50 229,80
Slika ZD25-3: Povprečna incidenčna stopnja prijavljenih primerov klopnega meningoencefalitisa, po starostnih skupinah in spolu, Slovenija, 2009-2018
Prikaži podatke
KME, Ženske [st.inc/100.000 preb.] KME, Moški [st.inc/100.000 preb.]
0-4 2,10 1,60
5-9 6,90 6
10-14 6,20 4,90
15-19 5 3,30
20-24 6,70 4,60
25-29 6,20 3,40
30-34 4,90 4
35-39 4,80 4,50
40-44 7,90 6,30
45-49 8,60 8,30
50-54 11 11,20
55-59 12,30 11,90
60-64 14,30 13,10
65-69 13,90 11,80
70-74 11,30 9,30
75-79 8,10 7,60
80-84 5,10 2,80
85+ 2,30 1,60
Starost - SKUPAJ 8 6,90
Slika ZD25-4: Število prijavljenih primerov lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa, po mesecih, Slovenija, 2018
Prikaži podatke
prijavljeni primeri klopnega meningoencafalitisa [število] prijavljeni primeri lymske borelioze [število]
januar 0 143
februar 0 90
marec 0 92
april 3 304
maj 17 1047
junij 40 1751
julij 53 1687
avgust 13 1057
september 4 522
oktober 12 426
november 8 291
december 3 133
Slika ZD25-5: Povprečna incidenčna stopnja prijavljenih primerov lymske borelioze, po statističnih regijah, Slovenija, 2015-2018
Prikaži podatke
prijavljeni primeri lymske borelioze [st.inc/100.000 preb.]
01-Pomurska 353,58
02-Podravska 201,87
03-Koroška 257,31
04-Savinjska 195,34
05-Zasavska 160,21
06-Posavska 144,22
07-Jugovzhodna Slovenija 226,91
08-Osrednjeslovenska 275,68
09-Gorenjska 368,80
10-Primorsko-notranjska 335,35
11-Goriška 437,49
12-Obalno-kraška 199,11
Slika ZD25-6: Povprečna incidenčna stopnja prijavljenih primerov klopnega meningoencefalitisa, po statističnih regijah, Slovenija, 2015-2018
Prikaži podatke
prijavljeni primeri klopnega meningoencafalitisa [st.inc/100.000 preb.]
01-Pomurska 3,25
02-Podravska 3,81
03-Koroška 14,81
04-Savinjska 3,33
05-Zasavska 0,87
06-Posavska 0,99
07-Jugovzhodna Slovenija 3,08
08-Osrednjeslovenska 6,85
09-Gorenjska 10,62
10-Primorsko-notranjska 9,27
11-Goriška 2,88
12-Obalno-kraška 0,66

Cilji

  • Spremljanje in ocena trendov pogostosti LB in KME, geografske razporeditve, spremljanje skupin z večjim tveganjem in drugih epidemioloških značilnostih;
  • preučevanje vpliva podnebnih sprememb na pojavnost vektorskih bolezni;
  • ozaveščanje ciljne javnosti (splošna in strokovna javnost, odločevalci) ter predlaganje ukrepov.

Naraščanje števila prijavljenih primerov LB je posledica širjenja bolezni v predele, kjer je ni bilo, večjega deleža okuženih klopov in sprememb v okolju, ki omogočajo boljše preživetje klopom.  Podnebnim spremembam, predvsem porastu temperature, pripisujejo precejšen vpliv na spreminjanje epidemiologije vektorskih (in drugih) infekcijskih bolezni. V preteklem desetletju so višje povprečne temperature zraka v zgodnjem pomladanskem času povzročile bolj zgodnjo aktivnost klopov in večjo možnost okužbe s povzročitelji LB in KME že v marcu in februarju. Učinek vročih in suhih poletij je nasproten – aktivnost klopov je manjša in s tem manjša verjetnost okužbe pri ljudeh.

Okolje vpliva na porazdelitev in pojavnost bolezni, ki jih prenašajo klopi. Visoko urbanizirana območja so manj tvegana za okužbo z vektorsko prenosljivimi boleznimi kot podeželje. Okužba z borelijami v mestnem okolju ni izključena, saj so tam tudi zelenice, mestni parki, vrtovi predmestij idr., kjer se zadržujejo okuženi klopi. Slovenija je država z nizko stopnjo urbanizacije – po podatkih OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) so slovenske regije ruralne ali intermediarne, nobena ni urbana. Danes gozd obsega okoli 60 % države. Gozdovi v Sloveniji so ocenjeni kot visoko ali srednje fragmentirani, kar pomeni, da gozdne površine prekinjajo poti, daljnovodi, ceste, poseki, zaselki. Iz neprekinjenih gozdnih površin nastajajo zaplate gozda, kar vpliva na biološko raznovrstnost ter približuje gozdni biotop ljudem in njihovim bivališčem. Razpršena poseljenost slovenskega prebivalstva v gozdnati pokrajini, ki omogoča preživetje klopom, majhnim sesalcem, pticam in drugim živalim, je pomembna določnica pogostosti vektorskih bolezni, vključno z LB (Sočan, 2012). Od uvedbe zakonsko predpisane prijave LB (Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje), prijavna incidenčna stopnja v Sloveniji narašča in je ena najvišjih, v primerjavi z državami EU oz. zveznimi državami ZDA, kjer je LB tudi endemska bolezen (bolezen, ki se nahaja na določenem kraju oz. na omejenem območju).

V zadnjih 10 letih je bilo v Sloveniji letno prijavljenih nekaj več kot 3000 do preko 7000 bolnikov z LB, v letu 2018 je bilo prijavljenih 7543 bolnikov z LB (56 % žensk in 44 % moških). Večina bolnikov je prijavljenih kot eritema migrans (EM) (99,5 %), precej manj pa kot prizadetost centralnega ali perifernega živčnega sistema ali prizadetost sklepov zaradi okužbe z Borrelio burgdorferi. Prijavljenih je bilo nekoliko več žensk kot moških, vrh obolevanja je v starosti 60–64 let ter, pri otrocih pa v starosti 5–9 let. Primerljive epidemiološke značilnosti so opisane v prispevkih slovaških, nemških in drugih evropskih avtorjev, v ZDA pa je LB pogostejša pri moških in najvišja incidenčna stopnja je pri otrocih starih 5–14 let (Rizzoli in sod., 2011).

Lymska borelioza se pojavlja skozi vse leto. Vrh prijavljenih primerov je v poletnih mesecih. Ker se bolezenski znaki oz. posamezni stadiji bolezni lahko pojavijo tudi več mesecev po okužbi, se primeri pojavljajo tudi izven sezone aktivnosti klopov. Najvišja prijavna incidenčna stopnja je bila v goriški, najnižja v posavski statistični regiji.

Število prijavljenih primerov KME se iz leta v leto spreminja, od najmanj 62 prijavljenih primerov v letu 2015 do 309 prijavljenih primerov v letu 2013, kar je bilo najvišje število prijavljenih primerov v zadnjih 10 letih. V letu 2018 je bilo prijavljenih 153 primerov KME (7,4/100 000 prebivalcev), kar je manj od povprečja predhodnih 20 let (približno 170 prijav letno). Večina prijavljenih bolnikov s KME (89 %) je bila hospitalizirana, zabeležili pa nismo nobene smrti zaradi KME.

Struktura zbolelih po spolu ostaja iz leta v leto skoraj nespremenjena, med zbolelimi je vedno več moških kot žensk. V letu 2018 je bilo med prijavljenimi primeri 87 (57 %) moških in 66 (43 %) žensk. Tveganju za okužbo so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin, vendar je pri starejših bolnikih (posebej starejših od 60 let) KME težjega poteka, z bolj izraženo prizadetostjo centralnega živčnega sistema, motnjo zavesti in ohromitvami, ki so v redkih primerih trajne.

V letu 2018 je bila najvišja starostno specifična incidenčna stopnja v starostni skupini 60–64 let (17,1/100 000). Zbolela sta dva otroka mlajša od pet let in deset otrok v starosti od 5 do 14 let.

V Evropi je znanih veliko naravnih žarišč klopnega meningoencefalitisa (KME), posebej v osrednji in vzhodni Evropi, Skandinaviji in baltskih državah. Stopnja obolevnosti je v posameznih žariščih Evrope različna. Slovenijo uvrščamo med države z najvišjo obolevnostjo s KME. V Sloveniji je endemsko območje KME omejeno na določena geografska območja. Primere KME smo beležili v vseh regijah, najvišja incidenčna stopnja KME je bila na Koroškem (14,8/100.000), sledita Gorenjska in Primorsko-Notranjska statistična regija.

Delež kmetijskih površin se manjša, kakor tudi število prebivalcev, ki se ukvarjajo izključno s kmetijstvom in so s tem bolj izpostavljeni okužbi z borelijo in klopnim meningoencefalitisom. Po drugi strani v državi narašča delež tistih, ki si poskušajo hrano pridelati sami ali nabirajo gozdne sadeže in so tako bolj izpostavljeni okužbam, ki jih prenašajo klopi. Zdrav življenjski slog, ki vključuje rekreacijo (sprehode, športne aktivnosti) v naravi, tudi prispeva k večji izpostavljenosti okužbi.

Za razumevanje epidemiologije LB in KME je potrebno upoštevati vse dejavnike, ki vplivajo na geografsko porazdelitev, pogostost in čas pojava bolezni.

Lymska borelioza ni na seznamu nalezljivih bolezni, ki bi jih po enaki metodologiji poročali Evropskemu centru za nadzor nad boleznimi (ECDC = European Centre for Diseases Control and Prevention), zato mednarodna primerljivost ni mogoča, medtem ko se klopni meningoencefalitis letno poroča na ECDC.


Metodologija

Cilji in pravna podlaga

Cilji povzeti po: Transforming our world: the 2030 Agenda for Sustainable Development, Zakon o nalezljivih boleznih /ZNB/, Ur. l. RS, št. 69/1995, Zakon o nalezljivih boleznih (uradno prečiščeno besedilo) /ZNB-UPB1/, Ur. l. RS, št. 33/2006, Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje, Ur. l. RS, št. 16/1999

EU zakonodajne podlage za spremljanje kazalca:  EU Adaptation Strategy Package, EU Strategy on adaptation to climate change (COM/2013/216 final), the Covenant of Mayors for Climate and Energy initiative, indicative roadmap for the evaluation of the EU Adaptation Strategy (by 2018), 7th EU Environment Action Programme 

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatke o prijavljenih primerih klopnega meningoencefalitisa (KME) in lymske borelioze (LB) je v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih dolžan posredovati zdravnik, ki postavi diagnozo na predpisanem prijavnem obrazcu. Ta vsebuje ime, priimek, rojstne podatke, naslov, zaposlitev, datum obolenja, datum prijave, izhod bolezni, prijavitelja in ustanovo, kjer se je bolnik zdravil. Na prijavi se mora označiti način ugotovitve bolezni (laboratorijsko ali zgolj v skladu s kliničnimi kriteriji). Vrste zdravljena ni potrebno navesti. Na prijavnem obrazcu ni podatka, kje se je bolnik okužil z LB in ali je sploh imel klopa, kakor tudi ne kako velika kožna sprememba se mu je pojavila, kakšen je bil zamik med vbodom klopa in pojavom kožne spremembe – skratka spremenljivk iz katerih bi bilo možno oceniti trdnost postavljene diagnoze. Obolelim za KME posredujemo še vprašalnik z namenom, da pridobimo dodatne epidemiološke podatke (kraj okužbe, uživanje mleka, kožne spremembe, število klopov ...).

Prijavne obrazce in vprašalnike zbira NIJZ. Podatki so vneseni v elektronsko podatkovno zbirko za spremljanje nalezljivih bolezni SURVIVAL.

Metodologija obdelave podatkov: Podatki se analizirajo tedensko (interna poročila), mesečno in letno. Zbirni rezultati se v obliki incidenčne stopnje (in tudi v absolutnih številkah) enkrat mesečno predstavijo v ENBOZ – elektronski mesečnik o novostih na področju nalezljivih bolezni in okoljskih tveganj ter v prečiščeni obliki enkrat letno v letnem epidemiološkem poročilu, ki ga izda NIJZ.

Izvorna baza podatkov
Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji - LETNA POROČILA 2009-2018 (NIJZ, 2009-2018)
Skrbnik podatkov

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Datum zajema podatkov
Geografska pokritost
Slovenija
Izvorna baza podatkov
SURVIVAL
Skrbnik podatkov

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Datum zajema podatkov
Geografska pokritost
Slovenija
Informacije o kakovosti za ta kazalec

Informacije o kakovosti:

  • Prednosti in slabosti kazalca: Temeljna pomanjkljivost kazalca je, da je osnovan na pasivnem zbiranju podatkov. Čeprav Zakon o nalezljivih boleznih obvezuje zdravnika, da prijavi, prijava ni popolna, kar bistveno zmanjšuje vrednost podatka v kvanitativnem smislu. Postavljena diagnoza se ne preverja, definicija za prijavo je bila objavljena v sredini 2012, zato je možno, da je določeno število prijav neustreznih (overdiagnosis). Druga slabost kazalca je, da na pojavnost LB vplivajo številni biotski, abiotski in predvsem socio-ekonomski dejavniki. Študije zadnjih let pripisujejo prav socio-ekonomskim determinantam ključen vpliv na trende v incidenci LB in manjši vpliv biotskih in abiotskih dejavnikov. Vsak porast (ali padec) incidence je potrebno interpretirati s previdnostjo, ob upoštevanju številnih dejavnikov vpliva oziroma kompleksnih determinant družbenega okolja in ne zgolj determinant naravnega okolja.
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so manj zanesljivi.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije razvoja bolezni objavlja Evropska agencija za okolje.

  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 3

Relevantnost: 3 (nepopolna prijava)

Točnost: 3 (diagnoze se ne evaluirajo, definicija objavljena šele v leta 2012 )

Časovna primerljivost: 3 (zaradi točne opredelitve definicije šele leta 2012, časovna primerljivost slabša)

Prostorska primerljivost: 2 (prostorska primerljivost zagotovljena na nivoju statističnih regij)

Drugi viri in literatura

  1. Nacionalni inštitut za javno zdravje - NIJZ (2008–2017). Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji 2009–2018. Ljubljana, NIJZ.
  2. Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje Ur. l. RS, št. 16/1999.
  3. Rizzoli A, Hauffe H, Carpi G, Vourc HG, Neteler M, Rosa R (2011). Lyme borreliosis in Europe. Euro Surveillance. 27, vol. 16. Department of Biodiversity and Molecular Ecology, Italy.
  4. Sočan M (2012). Epidemiološke značilnosti prijavljenih primerov Lymske borelioze v Sloveniji. V: Združenje za infektologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu. Zbornik simpozija Lymska borelioza 2012. Ljubljana: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana.
  5. Statistični urad Republike Slovenije. 2007. Projekt statistike razvoja podeželja. Kakovost življenja in raznolikost gospodarskih dejavnosti na podeželju. Ljubljana, SURS.
  6. Zakon o nalezljivih boleznih /ZNB/, Ur. l. RS, št. 69/1995.
  7. Zakon o nalezljivih boleznih (uradno prečiščeno besedilo) /ZNB-UPB1/, Ur. l. RS, št. 33/2006.
  8. Zavod za gozdove Slovenije (2011). Splošni podatki in dejstva o gozdovih v Sloveniji. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije.