KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Slovenija je vrednostno neto uvoznica hrane, saj uvoz hrane presega njen izvoz. V zadnjih letih je izvoz hrane pokril približno 50 % uvoza. Pokritost uvoza hrane z izvozom se dolgoročno rahlo povečuje. Tako vrednostni uvoz kot izvoz hrane sta se po vstopu Slovenije v EU občutno povečala. Vrednostni izvoz se je povečal predvsem na račun nepredelanih kmetijskih proizvodov, uvoz pa na račun predelanih proizvodov. Največ, več kot polovica celotnega vrednostnega uvoza in izvoza hrane v zadnjih letih (2014–2019), poteka s sosednjimi državami (Avstrija, Hrvaška, Italija in Madžarska). Največji indeks pokritosti uvoza z izvozom hrane je dosežen pri vrednostni blagovni menjavi s sladkorjem, mesom in jajci, najmanjši pa pri zelenjavi, krompirju in sadju.


Kazalec prikazuje pokritost uvoza z izvozom hrane. V kazalcu je hrana definirana kot nabor naslednjih kmetijskih proizvodov in izdelkov iz njih: žito, meso, jajca, krompir, zelenjava, sadje, sladkor in riž. Trgovinska bilanca prikazuje tok gibanja blaga, v našem primeru kmetijske proizvode in izdelke iz njih, ki se uvozijo in izvozijo v Slovenijo oziroma iz Slovenije. Določenih kmetijskih proizvodov, kot sta sladkor in riž, v Sloveniji ne pridelujemo, lahko pa so dodani izdelkom, ki jih pozneje izvozimo, zato so vključeni v prehransko bilanco. Šteje se, da je trgovinska bilanca ugodna, če vrednost izvoza presega vrednost uvoza in neugodna, če vrednost uvoza presega vrednost izvoza.

Prikazana je pokritost uvoza hrane z izvozom (%), pokritost uvoza posameznih kmetijskih proizvodov z izvozom, pokritost uvoza hrane z izvozom s sosednjimi državami in primerjava deleža pokritosti med državami članicami EU–28.  


Grafi

Slika KM33-1: Pokritost uvoza hrane z izvozom hrane v obdobju 2000–2019
Viri:

SURS, preračuni KIS
Datum zajema podatkov: 08.09.2020

Prikaži podatke
Pokritost uvoza hrane z izvozom hrane [%]
2000 40,91
2001 44,27
2002 44,07
2003 41,30
2004 34,34
2005 36,30
2006 35,91
2007 33,51
2008 36,25
2009 35,45
2010 37,08
2011 38,16
2012 39,58
2013 39,80
2014 42,55
2015 45,34
2016 46,22
2017 50,93
2018 54,08
2019 56,04
Slika KM33-2: Pokritost uvoza kmetijskih proizvodov z izvozom v obdobju 2000–2019
Viri:

SURS, preračuni KIS
Datum zajema podatkov: 08.09.2020

Prikaži podatke
Jajca [%] Krompir [%] Meso [%] Riž [%] Sadje [%] Sladkor [%] Zelenjava [%] Žita [%]
2000 30,82 8,97 88,97 24,22 21,98 58,31 4,50 15,60
2001 85,64 12,06 104,25 23,55 18,80 66,62 4,25 14,59
2002 83,87 3,33 114,10 28,09 16,65 63,57 5,67 15,05
2003 158,05 5,37 119,99 31,82 22,12 55,90 4,26 12,32
2004 151,28 6,94 87,77 41,58 16,91 44,31 4,65 11,08
2005 155,80 14,99 70,90 29,01 26,52 43,23 7,58 12,72
2006 157,24 8,46 76,57 33,87 21,92 41,60 7,05 13,76
2007 144,89 6,25 72,87 30,97 28,64 37,47 10,00 10,60
2008 146,48 5,80 72,47 32,99 32,25 39,13 11,50 13,26
2009 122,83 5,41 60,16 29,57 34,39 38,60 9,60 17,07
2010 142,66 7,54 64,04 35,16 30,33 40,10 10,78 22,50
2011 157,92 17,04 68,76 26,00 35,44 39,42 10,79 20,67
2012 100,94 12,95 66,03 27,52 23,00 43,62 10,86 31,82
2013 86,83 8,73 68,87 24,28 22,26 46,80 13,05 26,31
2014 100,63 11,40 67,01 26,45 33,10 49,59 15,98 25,26
2015 91,11 11,89 68,15 39,25 37,91 50,58 15,81 32,87
2016 107,85 17,98 68,81 36,99 32,52 54,01 15,10 34,85
2017 76,82 15,30 78,62 42,12 32,49 60,50 14,68 42,18
2018 109,15 18,98 79,99 51,96 32,00 65,58 20,63 43,55
2019 119,30 36,10 79 44 37,28 69 16 46,41
Slika KM33-3: Pokritost uvoza hrane z izvozom s sosednjimi državami v obdobju 2000–2019
Viri:

SURS, preračuni KIS
Datum zajema podatkov: 08.09.2020

Prikaži podatke
Avstrija [%] Hrvaška [%] Italija [%] Madžarska [%]
2000 4,62 205,24 20,27 2,31
2001 3,61 209,59 13,16 1,29
2002 5,12 139,30 18,59 2,27
2003 10,10 147,67 21,94 3,11
2004 10,55 140,33 20,20 2,49
2005 23,90 114,65 34,31 2,58
2006 25,01 99,65 28,12 3,90
2007 23,07 87,67 25,30 6,00
2008 18,32 89,39 28,05 12,10
2009 15,47 60,29 30,82 11,11
2010 19,75 51,56 34,36 10,85
2011 24,32 49,36 41,43 15,50
2012 25,37 52,26 47,16 14,68
2013 25,45 59,80 50,66 8,03
2014 29,53 67,51 47,37 10,42
2015 37,58 64,42 50,17 11,19
2016 35,50 68,32 51,38 10,30
2017 37,38 63,84 59,80 13,29
2018 36,89 67,39 68,02 13,75
2019 36 76 65 19,08
Slika KM33-4: Pokritost uvoza agroživilstva z izvozom v EU–28 v obdobju 2000–2019
Viri:

EUROSTAT, preračuni KIS
Datum zajema podakov: 12.10.2020

Prikaži podatke
Madžarska [%] Nizozemska [%] Danska [%] Irska [%] Bolgarija [%] Poljska [%] Francija [%] Španija [%] Litva [%] Belgija [%] Avstrija [%] Italija [%] Nemčija [%] Češka [%] Latvija [%] Estonija [%] Grčija [%] Slovaška [%] Romunija [%] Hrvaška [%] Slovenija [%] Švedska [%] Portugalska [%] Luksemburg [%] Velika Britanija [%] Finska [%] Malta [%] Ciper [%] EU-28 [%]
2000 221,88 175,90 189,13 197,24 140,85 83,63 133,22 111,81 77,93 112,50 77,95 72,72 67,46 73,63 26,98 51,65 68,46 51,97 36,22 59,30 50,98 48,25 37,29 47,31 55,26 40,63 22,54 27,77 97,95
2001 226,22 169,91 192,36 171,21 124,92 88,96 125,27 111,80 89,93 113,03 81,01 74,83 69,88 71,58 39,30 65,59 72,63 52,69 35,84 55,40 51,67 49,55 35,80 50,24 49,75 43,31 22,34 28,73 96,54
2002 205,83 175,36 183,21 165,79 148,75 91,14 128,50 112,72 87,57 109,56 83,10 76,70 70,97 65,21 42,86 61,35 61,53 56,43 36,98 55,84 53,68 49,01 39,56 50,79 49,60 42,66 35,00 29,41 97,07
2003 191,79 171,86 178,07 170,95 131,19 112,55 128,09 114,91 98,90 110,35 89,65 73,53 71,72 63,27 41,09 57,25 60,53 62,85 32,43 61,10 52,17 50,57 40,34 48,52 49,49 39,56 28,97 31,43 96,95
2004 154,49 173,58 172,21 172,20 130,85 119,00 125,64 108,65 100,06 111,48 91,11 71,86 74,75 65,23 45,83 59,37 53,13 66,60 34,27 50,54 41,35 51,73 40,98 43,77 46,01 38,67 32,57 33,95 95,67
2005 136,67 175,02 168,57 161,29 141,99 130,46 127,19 103,10 113,91 113,03 96,28 73,63 77,56 75,92 62,38 65,20 63,68 69,16 33,30 57,80 46,26 52,97 44,54 46,61 43,79 37,20 33,41 31,31 96,27
2006 136,36 174,54 163,32 163,65 116,93 132,32 132,99 106,28 109,47 113,42 98,84 73,71 77,24 70,50 63,38 70,98 64,18 77,67 35,22 64,47 52,98 52,78 46,95 45,67 42,58 39,46 35,77 27,74 96,69
2007 152,06 168,15 156,82 151,55 91,51 125,05 125,41 102,37 120,55 110,91 94,20 75,84 79,31 74,94 70,07 68,86 58,40 73,04 33,62 60,98 54,35 51,85 48,58 44,83 42,86 41,90 36,33 26,43 95,21
2008 149,60 157,57 150,90 137,73 107,98 113,74 122,98 104,82 109,34 108,68 93,69 78,30 82,28 81,79 76,82 70,51 60,28 69,09 49,81 54,05 56,13 52,25 50,99 45,65 42,95 38,73 34,35 23,12 95,25
2009 150,60 161,71 156,93 130,47 115,08 123,68 114,13 109,46 120,08 111,51 89,55 77,89 82,34 76,08 78,76 72,51 62,75 68,50 58,65 60,60 53,75 52,00 52,47 46,05 43,52 33,44 18,16 22,37 95,38
2010 156,82 162,63 160,66 140,11 137,82 123,67 120,56 114,24 121,82 111,18 90,39 79,00 82,65 75,28 87,99 83,17 68,76 68,65 79,39 62,20 60,57 55,01 53,51 47,83 46,02 34,22 31,72 22,31 97,92
2011 161,00 151,58 156,51 142,69 146,78 120,56 126,73 114,45 120,49 107,40 91,40 78,01 82,01 76,81 86,89 81,63 69,86 77,64 90,43 60,58 58,28 52,98 55,03 50,24 48,45 37,39 29,39 25,11 97,93
2012 179,87 148,79 153,69 137,07 141,17 131,99 126,25 123,47 130,05 109,42 90,65 83,51 83,96 85,72 108,90 88,20 77,45 89,81 84,35 62,68 63,57 55,02 59,71 48,86 47,31 35,23 34,94 24,63 99,97
2013 177,98 151,47 152,33 137,38 166,75 142,75 123,54 130,97 126,33 109,48 91,43 85,44 86,17 87,00 101,21 84,26 78,82 81,59 106,80 56,06 61,68 56,40 61,74 47,93 46,32 33,59 38,26 31,22 101,67
2014 164,49 154,61 149,39 142,43 150,30 144,58 118,63 132,21 125,52 108,37 91,35 85,25 86,01 90,17 99,25 83,65 76,58 71,39 108,94 57,84 61,39 56,38 67,68 50,83 47,50 32,91 38,38 28,83 101,34
2015 162,31 144,27 144,77 140,55 138,28 148,64 118,30 131,54 125,00 113,26 90,98 89,11 83,81 91,24 100,34 81,26 86,60 72,00 97,78 63,80 63,39 56,23 66,82 52,14 45,72 30,65 42,57 29,22 99,99
2016 154,17 150,11 147,85 143,34 145,55 140,75 111,27 135,10 128,88 111,42 91,45 92,11 82,88 89,73 97,34 75,37 87,77 68,13 90,91 70,38 64,93 57,32 65,83 47,91 46,82 29,50 42,29 32,72 100,40
2017 158,48 148,27 149,44 149,93 133,09 144,21 109,71 133,12 128,47 111,76 93,30 94,70 81,40 85,75 99,35 77,07 82,73 66,41 86,30 68,67 66,73 56,98 64,73 49,36 46,83 30,58 41,13 33,20 100,42
2018 148,20 147,28 140,96 138,01 132,65 148,39 112,16 131,87 126,69 112,85 94,83 97,91 80,17 81,71 95,75 75,00 87,40 62,76 85,17 71,51 69,99 56,99 64,52 49,86 47,16 29,29 49,88 35,16 100,39
2019 147,73 147,95 142,63 145,11 129,69 149,30 113,50 137,82 130,09 116,46 96,70 101,57 80,74 80,67 102,88 84,22 83,11 60,94 85,46 65,89 70,70 58,58 64,90 48,38 47,84 32,94 38,68 36,58 102,01

Cilji

  • Doseganje primerne stopnje samooskrbe države s hrano in zagotavljanje prehranske varnosti.
  • Zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane.

Kazalec, ki prikazuje razmerje med vrednostjo uvoza in izvoza hrane, je pomemben z vidika spremljanja prehranske varnosti in cenovne dostopnosti hrane v Sloveniji. Če je pokritost uvoza z izvozom manjša od 100 %, pomeni, da je saldo negativen in se je vrednostno več hrane uvozilo kot izvozilo. Cilj je, da se vrednostno čim več hrane izvozi in izboljša delež pokritosti. Pokritost je odvisna od več dejavnikov: stopnje samooskrbe s kmetijskimi proizvodi, bolj ali manj obilne letine (skupne količine pridelka), vpliva ekstremnih vremenskih pogojev, domače potrošnje, različnih prehranskih trendov itd. Globalni megatrendi kažejo, da bo vse bolj spremenljivo podnebje v prihodnje lahko vplivalo na količino pridelane hrane in povečalo prehransko odvisnost od svetovnega živilskega trga, kar bo lahko vplivalo tudi na poslabšanje pokritosti uvoza hrane z izvozom (zaradi večjega uvoza hrane) in vplivalo na cene hrane v Sloveniji.

Kazalec pokritosti uvoza hrane z izvozom smo analizirali za celotno obdobje 2000–2019, primerjali pa bomo obdobje pred vstopom v EU (2000–2003), po vstopu v EU (2004–2013) in obdobje zadnjih nekaj let (2014–2019). Slovenija je bila v vseh treh omenjenih obdobjih vrednostno neto uvoznica hrane. Pokritost uvoza hrane z izvozom je bila v obdobju pred vstopom v EU (2000–2003) v povprečju 43–odstotna. Po vstopu v EU (2004–2013) se je pokritost zmanjšala in sicer na 37 %. Najmanjša pokritost v opazovanem obdobju je bila v letih 2004 in 2007 (v obeh letih 34 %). Na zmanjšanje pokritosti po vstopu v EU je vplivalo več dejavnikov. Povečala sta se tako vrednostni uvoz kot izvoz hrane, le da se je pri izvozu povečal izvoz surovin oziroma nepredelanih kmetijskih proizvodov, hkrati pa se je povečal uvoz predelanih proizvodov, ki imajo večjo dodano vrednost. Od leta 2007 naprej pokritost narašča, v obdobju zadnjih nekaj let (2014–2019) je znašala povprečno 49 %.

Večina vrednostne blagovne menjave (skupna vrednost uvoza in izvoza) s hrano poteka z državami članicami EU. V obdobju zadnjih nekaj let (2014–2019) se je iz EU–28 uvozilo 91 % celotnega uvoza hrane, medtem ko se je v države EU–28 izvozilo 73 % vrednostnega izvoza hrane. Nekoliko več kot 50 % vrednostnega uvoza in izvoza hrane poteka s sosednjimi državami (Avstrija, Hrvaška, Italija in Madžarska). Preden je Slovenija pristopila v EU, je večina blagovne menjave potekala z državami bivše Jugoslavije. S pristopom v EU se je blagovna menjava hrane v precejšni meri preusmerila k državam EU. Pokritost uvoza hrane z izvozom je največja pri blagovni menjavi s Hrvaško; v obdobju pred vstopom Slovenije v EU (2000–2003) je bila v povprečju 175–odstotna, nato pa se je začela po vstopu v EU zmanjševati. V obdobju zadnjih nekaj let (2014–2019) je pokritost uvoza z izvozom hrane s sosednjimi državami najmanjša pri vrednostni blagovni menjavi z Madžarsko (13 %) in Avstrijo (35 %), večja z Italijo (57 %) in Hrvaško (68 %). V splošnem pa pokritost uvoza hrane z izvozom s sosednjimi državami v tem obdobju narašča.

Slovenija je vrednostno neto uvoznica pri večini kmetijskih proizvodov. Vrednostni presežek pri blagovni menjavi je dosežen le pri jajcih, ki pa imajo v skupni vrednosti uvoza in izvoza zelo majhen delež (manj kot 1 %). Vrednostno se je v obdobju zadnjih nekaj let (2014–2019) največ uvozilo in izvozilo sladkorja, mesa, žita in sadja. Pokritost uvoza sladkorja z izvozom je bila pred vstopom v EU (2000–2003) v povprečju 61 %. Po vstopu v EU, ko se je zaprla edina tovarna sladkorja v Sloveniji in se je zmanjšal izvoz sladkorja, se je opazno zmanjšala tudi pokritosti, in sicer na 41 %. V obdobju zadnjih nekaj let pokritost pri sladkorju počasi narašča na račun izvoza izdelkov z dodanim sladkorjem in se bliža vrednosti na začetku celotnega opazovanega obdobja (2000–2019). Pokritost uvoza mesa z izvozom je bila največja v obdobju pred vstopom v EU (2000–2003), v povprečju 107–odstotna. V letih po vstopu v EU, ko so se odprle meje in se je povečal uvoz cenejšega mesa iz tujine, se je ta delež močno zmanjšal (iz 120 % v letu 2003 na 88 % v letu 2004). Od takrat naprej se pokritost uvoza mesa z izvozom giblje med 60 % in 80 %. Pokritost uvoza z izvozom je pri ostalih kmetijskih proizvodih majhna, najmanjša je pri krompirju in zelenjavi, kjer v večini ne presega 20 %. Pokritost uvoza in izvoza z rižem je malenkost višja in se v obdobju zadnjih nekaj let (2014–2019) giblje med 26 % in 54 %. V splošnem delež pokritosti pri vseh kmetijskih proizvodih, z izjemo jajc in mesa, v celotnem opazovanem obdobju narašča. Najbolj se je v povprečju povečal delež pokritosti pri žitu in sadju (iz 14 % in 20 % v obdobju pred vstopom v EU na 38 % in 34 % v obdobju zadnjih nekaj let), zmanjšal pa delež pokritosti pri mesu (iz 107 % v obdobju pred vstopom v EU na 74 % v obdobju zadnjih nekaj let).

V nasprotju s Slovenijo pa so ostale države članice Evropske unije (EU–28) v povprečju neto izvoznice z agroživilskimi proizvodi (kmetijski in živilski proizvodi). V daljšem časovnem obdobju (2000–2019) je bila pokritost uvoza agroživilskih proizvodov z izvozom povprečno 98–odstotna, v krajšem časovnem obdobju (2017–2019) pa 101–odstotna. Med posameznimi državami članicami imajo največjo pokritost v povprečju obdobja 2000–2019 na Madžarskem (167 %), Nizozemskem (161 %), Danskem (160 %) in Irskem (152 %). Slovenija se uvršča v spodnjo tretjino držav EU–28 (povprečje obdobja 2000–2019: 58 %). Manjšo pokritost kot Slovenija imajo v povprečju obdobja 2000–2019 še na Švedskem (54 %), Portugalskem (53 %), v Luksemburgu (48 %), Veliki Britaniji (47 %), na Finskem (36 %), Malti (34 %) in na Cipru (29 %).


Metodologija

Cilji in pravna podlaga

Cilji povzeti po: Resoluciji: »Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021« in Strategiji za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020.

  • Doseganje primerne stopnje samooskrbe države s hrano in zagotavljanje prehranske varnosti (Resolucija: »Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021«).
  • Zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane (Strategija za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020).

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Indeks pokritosti je izračunan kot razmerje med izvozom in uvozom hrane. Hrana vključuje celoten nabor osnovnih in predelanih proizvodov za žito, sadje, zelenjavo, krompir, sladkor, meso, riž in jajca, katerega osnova so Eurostatovi seznami kod kombinirane nomenklature (KN) carinske tarife zunanje trgovine za prehranske bilance. Pokritost je prikazana v odstotkih (%), kjer indeks pokritosti večji od 100 pomeni, da vrednost izvoza presega vrednost uvoza ter obratno, indeks pokritosti manjši od 100 pomeni, da vrednost uvoza presega vrednost izvoza.

Podatki o strukturi vrednostnega uvoza in izvoza hrane po državah in po kmetijskih proizvodih so prikazani po koledarskih letih za obdobje 2000–2019.

Izvorna baza podatkov
Izvoz in uvoz blaga
Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
2000–2019
Geografska pokritost
Slovenija
Description

Podatki o izvozu in uvozu blaga po državah so objavljeni v SI-STAT podatkovnem portalu Statističnega urada Republike Slovenije (SURS, https://www.stat.si/). Novi končni podatki o zunanji trgovini so predvidoma na voljo meseca junija poročevalskega leta, in sicer za predhodno leto glede na tekoče poročevalsko leto.
(https://pxweb.stat.si/SiStat/sl/Podrocja/Index/141/trgovina-in-storitve)

Izvorna baza podatkov
Trgovinska bilanca (kode: HS 2, 4, 6 in CN8)
Skrbnik podatkov

Eurostat

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
2000–2019
Geografska pokritost
Kazalec zajema države EU–28, med katere spadajo Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska in Velika Britanija.
Description

Podatki uvozu in izvozu agroživilskih proizvodov posameznih držav članic EU–28 so dostopni v zbirkah podatkov Eurostat.
Povezava: https://ec.europa.eu/eurostat/data/database

Informacije o kakovosti za ta kazalec

  • Prednosti in slabosti kazalca: omogočena je primerjava uvoza in izvoza v in iz Slovenije po državah in po kmetijskih proizvodih, podatki se v okviru SURS redno osvežujejo.
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
               Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec je zanesljiv.
               Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenarij in projekcije niso na voljo.
  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
         Relevantnost: 1
         Točnost: 1
         Časovna primerljivost: 1
         Prostorska primerljivost: 1

Data processing methodology for country comparison

Za izračun pokritosti uvoza agroživilskih proizvodov z izvozom posameznih držav članic EU–28 so uporabljeni podatki zunanjetrgovinske statistike, razvrščene po KN carinske tarife zunanje trgovine, od skupine 1 do 24. Pokritost je prikazana v odstotkih (%), kjer indeks pokritosti večji od 100 pomeni, da vrednost izvoza presega vrednost uvoza ter obratno, indeks pokritosti manjši od 100 pomeni, da vrednost uvoza presega vrednost izvoza.

Eurostatova metodologija vključuje podatke KN, od skupine 1 do 24, medtem ko pri izračunu trgovinske bilance za Slovenijo niso uporabljeni isti podatki, ampak le tiste kode KN, ki spadajo pod kmetijske proizvode opredeljene pod definicijo hrana. Zaradi metodoloških razlik pri izračunu, deleža pokritosti med seboj nista neposredno primerljiva.

Information about the quality for country comperison

  • Prednosti in slabosti kazalca: Prednost kazalca je v njegovi redni objavi v okviru EUROSTAT. Poročanje je urejeno s predpisi in je enotno za celotno EU.
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
               Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec je zanesljiv.
               Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenarij in projekcije niso na voljo.
  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
          Relevantnost: 1
          Točnost: 1
          Časovna primerljivost: 1
          Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

 


Related indicators