KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Skoraj vsa slovenska gospodinjstva imajo pralni stroj in hladilnik, vse več je pomivalnih in sušilnih strojev ter mikrovalovnih pečic. Medtem ko se na eni strani zmanjšuje poraba elektrike in drugih virov zaradi hitrih in izjemnih tehnoloških izboljšav (kot so denimo pametni aparati), pa se hkrati povečuje število teh aparatov v gospodinjstvih, kar izničuje dosežke pri učinkoviti rabi virov. To dogajanje običajno označimo kot »povratni učinek« (Rebound effect). Spremembe lahko pričakujemo le, če se bodo hitreje in dosledneje uveljavile prakse krožnega gospodarstva, kot so na primer nakup predelanih izdelkov, zakup ali skupna raba izdelkov oziroma aparatov.


Kazalec prikazuje opremljenost gospodinjstev z najbolj uporabljenimi aparati iz vrste bele tehnike in predstavi energijsko varčne oznake za gospodinjske aparate. Razloži tudi možne alternative namesto nakupa novih aparatov.


Grafi

Slika PG15-1: PG15-1 Opemljenost gospodinjstev z belo tehniko
Prikaži podatke
Pralni stroj [%] Stroj za sušenje perila [%] Hladilnik [%] Zamrzovalna skrinja ali omara [%] Pomivalni stroj [%] Mikrovalovna pecica [%]
1990 93,30 0 94,80 84,90 9,90 0
1993 94,30 4,10 94,20 81,30 15,50 0
1994 95,40 2,50 94,10 81,90 15,80 0
1995 94,30 4,50 93,80 80,60 18,10 0
1996 93,10 8,50 95,10 84,40 19,60 0
1997 95,60 8,10 96,20 83,70 21,80 0
1998 95,90 9,50 97 85 25 0
1999 96,30 11,10 97 85,80 27,70 0
2000 96,90 13 97,20 86,70 30,10 10,90
2001 96,50 13,90 97,20 86,60 31,50 14,20
2002 96 14,90 97,80 85,30 34,40 18,30
2003 95,60 15,60 97,90 83,90 37,50 24
2004 96,10 17,70 98,30 82,80 39,90 30,90
2005 96,40 19,70 98,40 83,50 42,30 37,20
2006 96,60 22,40 98,30 82,10 45 43,10
2007 96,70 24,60 98,10 82 47,30 47,40
2008 96,40 26,20 98,10 81 49,30 51
2009 96,90 26,20 98,30 80,30 50,20 52,70
2010 97,10 26 98,60 77,60 52 54
2012 97,60 26,20 98,50 62,10 52,80 53
2015 96,40 32,70 98,20 61 57,20 53,40
Slika PG15-2: PG 15-2 Alternative za nakup novih izdelkov
Prikaži podatke
EU-28 [%] Belgija [%] Bolgarija [%] Ceška [%] Danska [%] Nemcija [%] Estonija [%] Irska [%] Grcija [%] Španija [%] Francija [%] Hrvaška [%] Italija [%] Ciper [%] Latvija [%] Litva [%] Luksemburg [%] Madžarska [%] Malta [%] Nizozemska [%] Avstrija [%] Poljska [%] Portugalska [%] Romunija [%] Slovenija [%] Slovaška [%] Finska [%] Švedska [%] Združeno kraljevstvo [%]
Nakup obnovljenega izdelka 35 35 27 35 23 48 26 33 25 37 35 16 22 24 33 31 29 36 12 35 34 37 29 25 29 29 33 23 45
Zakup ali najem izdelka 21 37 11 26 19 30 31 25 14 19 25 9 14 13 32 23 27 19 7 26 25 14 15 9 20 27 25 27 23
Uporabljene sheme delitve 27 36 18 23 25 31 23 25 30 32 35 30 19 24 45 39 34 23 15 29 28 22 30 13 26 27 59 26 22
Nic od naštetega 43 35 59 43 50 32 44 45 52 42 36 55 57 55 33 38 40 43 66 39 38 48 49 64 44 45 26 44 38

Cilji

Podnebno energetski cilji EU do 2030:

  • vsaj 40 % zmanjšanje emisij TGP,

  • vsaj 32 % delež OVE,

  • za vsaj 32.5 % izboljšanje energetske učinkovitosti.


V obdobju 1990–2016 se je energetska učinkovitost sektorjev končne rabe v državah EU-28 izboljšala za 30% po letni povprečni stopnji 1,4% na leto. Te izboljšave so bile posledica izboljšav v sektorju industrije (1,8% na leto) in v gospodinjstvu (1,6% na leto). Vendar polovica povečane učinkovitosti, dosežene s tehnološkimi inovacijami v gospodinjskem sektorju,  je bila izničena s povečanjem števila električnih aparatov in večjih domovanj.

Opremljenost gospodinjstev z belo tehniko

Skoraj vsa slovenska gospodinjstva imajo pralni stroj in hladilnik. Stroj za sušenje perila in mikrovalovna pečina sta se v gospodinjstvih začela pogosteje pojavljati konec 90-tih let in v letu 2015 ima skoraj tretjina gospodinjstev sušilni stroj in več kot polovica mikrovalovne pečice. Pomivalni stroj se je začel pojavljati v slovenskih gospodinjstvih že v začetku 90-tih let in v letu 2015 ga je posedovalo kar 57,2 % gospodinjstev; zelo mogoče bi bil podatek za tekoče leto precej višji. Nasproten trend pa izkazuje opremljenost gospodinjstev z zamrzovalnimi skrinjami ali omarami; medtem ko ga je leta 1990 imelo kar 85 % gospodinjstev, se je delež posedovanja leta 2015 ustavil pri 61 %. To je tudi edini gospodinjski aparat ki izkazuje negativen trend.

Naprave, kot so pečica, pralni in pomivalni stroj, hladilnik in drugi, lahko pomembno prispevajo k energijski učinkovitosti gospodinjstva. Na trgu je na voljo širok spekter gospodinjskih aparatov, razlikujejo pa se med drugim tudi po svoji energetski učinkovitosti. Informacije o tem se lahko razberejo na energetski nalepki, ki je v državah Evropske unije obvezna. Izdelki, ki potrebujejo energijske nalepke po EU zakonodaji, so: klimatske naprave, kuhinjske naprave (domače), pomivalni stroji (gospodinjski), grelniki (grelniki prostora in vode), svetilke, lokalni grelci prostora, hladilne naprave (gospodinjske), hlajenje (profesionalno), kotli na trda goriva, televizorji, sušilni stroji, pnevmatike, prezračevalne enote (stanovanjske), pralni stroji (gospodinjski). Naprave so s črkami od A do G razporejene v različne energijske razrede, kjer A+++ pomeni najbolj varčno napravo, G pa najmanj. Aparat razreda A+++ na primer porabi glede na aparat razreda C za 72 % manj energije, glede na razred A pa za 63 % manj energije.

Zaradi izboljšane energetske učinkovitosti v številnih izdelkih se vse več aparatov uvršča v razrede A +, A ++ in A +++. To se je izkazalo nepregledno za potrošnike, zato se bodo od leta 2021 dalje po novi zakonodaji naslednji izdelki uvrstili le v oznake od A do G: hladilniki, pomivalni stroji, pralni stroji, televizorji, svetilke. Izdelek, ki sedaj prikazuje razred energijske učinkovitosti A +++, bi lahko na primer postal razred B po novem označevanju, seveda brez spremembe porabe energije. Novi razred A pa bo sprva prazen, da bi pustil prostor za še bolj energetsko učinkovite modele. Na primer, približno dve tretjini hladilnikov in pralnih strojev, prodanih leta 2006, je bilo označenih kot razred A, medtem ko je bilo dobrih 90% prodanih v letu 2017 višje od razreda A, in sicer A +, A ++ ali A +++. Nova zakonodaja tudi zahteva registracijo izdelkov, za katere je obvezna energijska nalepka, v Evropsko podatkovno bazo za energijsko označevanje (EPREL - European Product Database for Energy Labelling). 

Pozorni pa moramo biti tudi pri uporabi bele tehnike oz. gospodinjskih aparatov. Naprava v stanju pripravljenosti namreč še vedno porablja od 5 do 15 W moči, podobno pa je tudi, če je kabel še vedno vklopljen v vtičnico. Zato je najbolje, da tiste naprave z zaslonom, ki so stalno osvetljeni, ne samo izklopimo po uporabi, ampak potegnemo tudi kabel iz vtičnice.

Gospodinjski aparati, opremljeni s pametno tehnologijo, so zasnovani tako, da porabijo čim manj vode in energije ter detergentov, hkrati pa različna tipala omogočajo samodejne programe, ki olajšajo delo. Sodobni gospodinjski aparati zato porabijo tudi do 60 odstotkov manj energije. Zasloni na dotik, govorno upravljanje, upravljanje pametnega telefona in tablice, vse to omogočajo sodobni gospodinjski aparati. Pametna tehnologija je vgrajena v že skoraj vse gospodinjske aparate, od pralnih in sušilnih strojev, indukcijskih kuhališč in pečic do kuhinjskih nap in hladilnikov.

Alternative nakupu novih izdelkov

Z energetsko učinkovitejšimi izdelki lahko le delno zmanjšamo porabo električne energije. Druga možnost je na primer sušenje perila v poletnih mesecih na zraku namesto v sušilnem stroju in pranje ter pomivanje pri nižjih temperaturah. Tretji način, ki je z vidika okolja še mnogo boljši, saj izrablja manj naravnih virov in se v nekaterih državah že močno uveljavlja, je na primer obnova starih izdelkov ter zakup ali souporaba izdelkov.

Podatki iz Flash Eurobarometer 388 prikazujejo delež anketirancev v raziskavi iz decembra 2013, ki so se že vključili v prakse krožnega gospodarstva, kot so nakup predelanih izdelkov, zakup ali skupna raba izdelkov, med katerimi so lahko tudi izdelki bele tehnike.

Tretjina anketirancev (35%) pravi, da je že kupila prenovljen izdelek (rabljen izdelek, ki so mu zamenjali okvarjeni ali stari sestavni del, kar omogoča prodajo izdelka z enakimi garancijami kot nov izdelek).

Približno četrtina anketirancev (27%) je uporabljala sheme delitve, ki vključujejo deljenje avtomobilov ali koles ali napravo, kot je kosilnica. Petina ljudi (21%) pravi, da so izdelek, kot je pralni stroj, zakupili ali najeli, namesto da bi kupili novega. Več kot štiri od desetih ljudi (43%) je spontano odgovorilo, da še nikoli niso storili nobene od teh stvari.

V dveh državah članicah - v Nemčiji (48%) in Veliki Britaniji (45%) - več kot štiri od desetih ljudi trdi, da so kupili prenovljen izdelek, vsaj 30% vprašanih pa je to storilo v 14 državah. Države, v katerih je to storilo najmanj ljudi, so Malta (12%) in Hrvaška (16%).

Na Finskem (59%) večina vprašanih pravi, da so uporabljali sheme delitve, razmeroma visok delež ljudi pa je to storilo tudi v Latviji (45%) in Litvi (39%). Vsaj trije od desetih ljudi v 11 državah članicah so uporabljali sheme delitve.

V štirih državah članicah vsaj 30% vprašanih pravi, da je vzelo izdelek v najem ali zakup (lizing): Belgija (37%), Latvija (32%), Estonija (31%) in Nemčija (30%). Nasprotno pa je na Malti (7%), Hrvaškem (9%) in v Romuniji (9%) to storilo manj kot desetina ljudi.

V osmih državah vsaj polovica vprašanih pravi, da še nikoli niso storili nobene od teh stvari, v tej kategoriji pa imajo najvišji delež Malta (66%), Romunija (64%) in Bolgarija (59%). Na drugem koncu lestvice le 26% anketirancev na Finskem in 32% v Nemčiji ni nikoli preizkusilo nobene alternative za nakup novih izdelkov.

Vključenost državljanov, spremembe vedenja in družbenih norm so ključni za uspešen prehod v krožno gospodarstvo. To pomeni, da ljudje sodelujejo v novih oblikah potrošnje (npr. souporaba, sistemi za storitve izdelkov, pripravljenost plačati več za dolgotrajno uporabo), ponovni uporabi (za katere je potrebno spremeniti miselnost o popravilu in obnovi izdelkov) in odstranjevanju (ločevanje odpadkov in prinašanje "odpadkov" "nazaj za predelavo / recikliranje / sortiranje).

 


Metodologija

 

 

Cilji in pravna podlaga

Evropska komisija 

Oktobra 2014 je Evropski svet potrdil  podnebno energetske cilje EU do 2030, in sicer: za vsaj 40 % zmanjšanje emisij TGP, za vsaj 32 % delež OVE ter za vsaj 32,5 % izboljšanje energetske učinkovitosti. Cilji OVE in URE so bili popravljeni navzgor v 2018. https://ec.europa.eu/clima/policies/strategies/2030_en

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

SURS, SiStat, Demografsko in socialno področje >> Življenjska raven >> Poraba v gospodinjstvih (APG) >> Trajne potrošne dobrine >> Delež gospodinjstev, ki razpolagajo s trajnimi potrošnimi dobrinami (%), Slovenija, večletno  https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__08_zivljenjska_raven__03_poraba_gospodinjstev__10_08788_razpol_sred/0878803S.px/table/tableViewLayout2/

Podatki so zbrani za obdobje 1990 – 2015. Od leta 1997 do vključno 2011 so raziskovanje izvajali na manjših letnih vzorcih (približno 1800 gospodinjstev). Objavljeni podatki so tako temeljili na združenem vzorcu treh zaporednih let (npr. 2008, 2009, 2010). Ti so bili preračunani na srednje leto (2009), in to leto se je štelo za referenčno leto. Z letom 2012 smo metodologijo spremenili in uvedli večji letni vzorec. V vzorec je bilo v letu 2012 zajetih 7.000, v letu 2015 pa 7.400 gospodinjstev.

Metodološko pojasnilo, Poraba v gospodinjstvih

Osnova za vzorčni okvir je Centralni register prebivalstva (CRP). Vzorec je dvostopenjski stratificiran. Stratumi so bili določeni glede na 12 statističnih regij in 6 tipov naselij. Vzorčne enote na prvi stopnji so sestavljene iz enega ali več manjših prostorskih okolišev, v vsaki izbrani vzorčni enoti na drugi stopnji pa je bilo izbranih po 6 oseb. Metode substitucije (izbiranje nadomestnih gospodinjstev, ki bi zamenjala tista, ki niso sodelovala) se ne uporablja. V anketi se ne upošteva skupinskih gospodinjstev, kot so internati, domovi za varstvo in nego otrok in starejših občanov, bolnišnice, dijaški in študentski domovi ipd. Podatke v raziskovanju Poraba gospodinjstev (APG) pridobivajo: z osebnim anketiranjem; na podlagi dnevnikov izdatkov; iz administrativnih in drugih podatkovnih zbirk ter iz lastnih virov SURS. Anketiranje gospodinjstev je enakomerno porazdeljeno skozi vse leto, vsako izbrano gospodinjstvo pa sodeluje v anketi 14 dni. https://www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/7782

Datum zajema podatkov
Informacije o kakovosti za ta kazalec

- Prednosti in slabosti kazalca: Zadnji podatki so na voljo iz leta 2015.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

- Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
- Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1

  • Relevantnost: 1

  • Točnost: 1

  • Časovna primerljivost: 2

  • Prostorska primerljivost: 1

 

Data processing methodology for country comparison

Evropska komisija, Direktorat za komunikacije, EUROPAEU Open Data Portal Data Publisher Directorate-General for Communic... Flash Eurobarometer 388: Attitud...

Podatki so bili zbrani v letu 2013 s telefonsko anketo v vseh državah članicah EU.

Flash Eurobarometer 388 (Survey in 2013), Attitudes of Europeans towards Waste Management and Resourve Efficiency

https://data.europa.eu/euodp/en/data/dataset/S1102_388https://ec.europa.eu/commfrontoffice/publicopinion/flash/fl_388_en.pdf

Standardni Eurobarometer je bil ustanovljen leta 1974. Vsaka raziskava vključuje približno 1000 osebnih razgovorov na državo. Poročila objavljajo dvakrat letno. 

Posebna poročila Eurobarometra temeljijo na poglobljenih tematskih študijah, opravljenih za različne službe Evropske komisije ali drugih institucij EU in vključenih v volilne valove Standardnega Eurobarometra.

Flash Eurobarometri so ad hoc tematski telefonski razgovori, opravljeni na zahtevo katere koli službe Evropske komisije. Flash ankete Komisiji omogočajo, da relativno hitro pridobi rezultate in se osredotoči na posebne ciljne skupine, kadar in ko je to potrebno.

Kvalitativne študije poglobljeno raziskujejo motivacije, občutke in reakcije izbranih družbenih skupin na določen predmet ali koncept, tako da sodelujejo v diskusijskih skupinah ali z ne-direktnimi intervjuji.

Information about the quality for country comperison

- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so mednarodno primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Podatki so iz leta 2013.

- Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
- Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo. 
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1

  • Relevantnost: 1

  • Točnost: 1

  • Časovna primerljivost: 3

  • Prostorska primerljivost: 1

 

Drugi viri in literatura

• Akcijski načrt za ekološke inovacije (Eco-AP – Eco-innovation Action Plan), https://ec.europa.eu/environment/ecoap/about-action-plan/objectives-methodology_en

• Impact assessment on energy efficiency labelling

https://ec.europa.eu/commission/publications/energy-efficiency-labelling_en

• Factssheet on energy labelling

https://europa.eu/rapid/press-release_MEMO-15-5350_en.htm

•  Odnos Evropejcev do ravnanja z odpadki in učinkovitosti virov, Flash Eurobarometer 388, 2013, https://data.europa.eu/euodp/en/data/dataset/S1102_388

•  Ko gospodinjski aparati delajo in mislijo namesto vas, Sanja Verovnik, Večer, 27.06.2019

 https://www.vecer.com/ko-gospodinjski-aparati-delajo-in-mislijo-namesto-vas-10030164

•  Progress on energy efficiency in Europe, EEA, 2019, https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/progress-on-energy-efficiency-in-europe-3/assessment


Related indicators