KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Onesnaženost zraka z delci PM10 že nekaj let ostaja na isti ravni in je močno odvisna od vremenskih razmer. Preseganja dnevnih mejnih vrednosti za delce PM10 so skoraj izključno omejena na hladni del leta, ko so meteorološke razmere za razredčevanje izpustov še posebej neugodne, hkrati pa zrak onesnažujejo male kurilne naprave. Te imajo v skupnih izpustih kar  dvotretjinski delež. Vsota prekoračitev delcev v letu 2018 je na šestih merilnih mestih v celinski Sloveniji presegla dovoljeno število 35, letna mejna vrednost za delce PM10 in PM2,5 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu.


Kazalec prikazuje število dni s preseženo dnevno mejno vrednostjo delcev PM10 ter gibanje povprečne letne ravni delcev PM10 in PM2.5 na merilnih mestih v Sloveniji v obdobju 2005–2018.

Atmosferski delci oziroma aerosoli so drobni trdni in tekoči delci, ki se enakomerno porazdelijo po ozračju. Iz tega izhaja ugotovitev, da je aerosol disperzni (razpršen) sistem. Določitev velikosti aerosola je ključnega pomena za meritve in modeliranje dinamike aerosola. Premer delcev največkrat opišemo z izrazom »aerodinamični premer«. Delci z enako obliko in velikostjo, toda z različno gostoto, imajo različen aerodinamični premer. Na osnovi velikosti premera ločimo delce PM10 (z aerodinamičnim premerom pod 10 µm), delce PM2.5 (z aerodinamičnim premerom pod 2.5 µm) in delce PM1.0 (z aerodinamičnim premerom pod 1 µm). Delci, ki nastanejo v procesih med plini in delci, tako v plinasti kot tekoči fazi, so v glavnem velikosti pod 1 µm. Imenujemo jih fini delci (v angleščini »fine particles«). Z razgradnjo površine nastanejo delci večji od 1 µm, ki jih pravimo  grobi delci (v angleščini »coarse particles«).

Glede na izvor ločimo primarne in sekundarne delce. Primarni delci izvirajo iz virov na površini, medtem ko so sekundarni delci posledica različnih pretvorb v onesnaženi atmosferi. Delci so lahko naravnega (npr. cvetni prah, saharski prah, morska sol, dim gozdnih požarov, meteorski prah, vulkanski pepel) ali antropogenega izvora (posledica izpustov iz energetskih objektov, industrije, prometa, kmetijstva, individualnih kurišč). Glede na izvor so delci različne kemijske sestave, oblike in fizikalnih stanj. Delci PM2.5 so manjši, lažji in se običajno v zraku zadržujejo dlje časa ter prepotujejo večje razdalje kot večji delci.

Glavne komponente delcev so sekundarni anorganski ioni (sulfat, nitrat in amonij)  ter organski material, katerih delež je odvisen od vira onesnaženja ter meteoroloških razmer. Izjema so le močno prometno obremenjene lokacije, kjer je prisoten velik delež mineralnega prahu.

Zaradi vstopa v dihalni sistem lahko delci povzročajo zdravstvene težave, kot so draženje oči, astma, bronhitis, poškodbe pljuč, razvoj rakavih obolenj. Poleg negativnega vpliva na zdravje pripisujejo delcem tudi nekatere negativne učinke na okolje, kot so zmanjšanje vidljivosti zaradi onesnaženosti s PM2.5 ter vpliv na ekosisteme (zakisovanje rek in jezer, evtrofikacija morja, poškodbe gozdov in kmetijskih pridelkov ter zmanjšanje diverzitete ekosistemov), ki so v veliki meri posledica daljinskega transporta. Možne so tudi poškodbe na materialih ter kulturnih spomenikih.


Grafi

Slika ZR08-1: Število dni s preseženo dnevno mejno koncentracijo PM10 50 µg/m3 (lahko presežena največ 35-krat v koledarskem letu)
Viri: 

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), ARSO in zbirka podatkov dopolnilnih avtomatskih merilnih mrež  (TE Šoštanj, TE-TO Ljubljana, EIS Anhovo, MO Ljubljana, MO Celje, MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše in MO Ptuj), 2019

 

Prikaži podatke

mestno ozadje [število dni]

- Ljubljana Bežigrad [število dni]

- Ljubljana BF [število dni]

- Celje [število dni]

- Hrastnik [število dni]

- Koper [število dni]

- Nova Gorica [število dni]

- Novo mesto [število dni]

- Kranj [število dni]

- EIS Celje [število dni]

- Velenje [število dni]

- Maribor Vrbanski [število dni]

- Ptuj [število dni]

predmestno ozadje [število dni]

- Trbovlje [število dni]

- Pesje [število dni]

- Škale [število dni]

- Šoštanj [število dni]

mestno-prometni tip [število dni]

- Maribor center [število dni]

- Zagorje [število dni]

- Ljubljana center [število dni]

- Ljubljana Gospodarsko [število dni]

- Celje Mariborska [število dni]

- Nova Gorica Grčna [število dni]

-Murska Sobota Cankarjeva [število dni]

kmetijsko-podeželski tip [število dni]

- Prapretno [število dni]

- Murska Sobota - Rakičan [število dni]

- Ruše [število dni]

- Miklavž [število dni]

industrijsko-podeželski tip [število dni]

- Morsko [število dni]

- Gorenje Polje [število dni]

- Žerjav [število dni]

podeželsko - naravno ozadje [število dni]

- Iskrba [število dni]

dovoljeno preseganje [število dni]

2005

68

70

0

97

0

0

37

0

0

89

0

0

0

65

157

23

15

0

111

101

143

0

0

0

0

0

40

15

65

0

0

0

0

0

5

5

35

2006

48

47

0

59

0

40

47

0

0

92

0

0

0

43

86

24

19

0

102

108

106

0

0

0

0

0

0

33

54

0

0

0

0

0

5

5

35

2007

38

46

0

48

0

19

40

0

0

0

0

0

0

35,33

81

14

11

0

95

91

99

0

0

0

0

0

0

36

37

0

0

17

18

16

0

0

0

35

2008

29,25

36

0

37

0

11

33

0

0

0

0

0

0

31

72

9

12

0

88

54

109

101

0

0

0

0

33,50

25

42

0

0

20

16

24

0

0

0

35

2009

24,60

30

25

42

0

2

24

0

0

0

0

0

0

24,33

48

12

13

0

67,67

35

56

112

0

0

0

0

25

20

30

0

0

15

14

16

0

5

5

35

2010

37,50

43

32

58

30

15

25

60

37

0

0

0

0

28,67

64

10

12

0

63

47

68

74

0

0

0

0

40,50

29

52

0

0

15,67

5

13

29

5

5

35

2011

48,44

63

51

73

51

21

28

69

55

0

0

25

0

34,67

68

16

20

0

77,67

64

75

94

0

0

0

0

60

49

71

0

0

36,67

13

18

79

3

3

35

2012

25,30

27

21

55

17

23

19

45

27

0

11

8

0

25,33

65

2

9

0

67,67

34

62

107

0

0

0

0

34,50

25

44

0

0

21,67

10

11

44

1

1

35

2013

23,73

22

24

51

15

10

12

49

28

35

8

7

0

14

50

6

0

0

52,67

36

48

74

0

0

0

0

20,50

3

38

0

0

15

3

5

37

0

0

35

2014

19,73

19

12

41

10

16

19

22

12

41

15

10

0

12,50

33

12

5

0

39,33

25

38

55

0

0

0

0

17,50

2

33

0

0

7,33

8

11

3

0

0

35

2015

33,36

43

35

70

22

28

24

40

17

76

9

3

0

14,75

50

9

0

0

63

34

70

85

0

0

0

0

23,50

0

47

0

0

7,67

7

10

6

0

0

35

2016

29,45

36

40

53

25

11

15

41

27

45

10

21

0

12,50

38

8

1

3

53,33

43

51

66

0

0

0

0

29,33

1

42

0

45

9,33

6

3

19

0

0

35

2017

29,17

30

32

49

19

18

24

33

28

39

19

21

38

20,50

39

20

9

14

41,50

35

46

51

39

57

21

0

33,33

0

44

17

39

7,33

6

7

9

3

3

35

2018

18,83

28

16

35

11

4

6

31

13

43

2

12

25

11,75

37

3

3

4

36

30

55

51

20

45

5

46

28

0

34

15

35

3,67

3

3

5

2

2

35

Slika ZR08-2: Gibanje povprečne letne koncentracije PM10 (letna mejna vrednost je 40 µg/m3)
Viri: 

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), ARSO in zbirka podatkov dopolnilnih avtomatskih merilnih mrež  (TE Šoštanj, TE-TO Ljubljana, EIS Anhovo, MO Ljubljana, MO Celje, MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše in MO Ptuj), 2019

 

 

Prikaži podatke

mestno ozadje [µg/m3]

- Ljubljana Bežigrad [µg/m3]

- Ljubljana BF [µg/m3]

- Celje [µg/m3]

- Koper [µg/m3]

- Nova Gorica [µg/m3]

- Novo mesto [µg/m3]

- Kranj [µg/m3]

- Hrastnik [µg/m3]

- EIS Celje [µg/m3]

- Velenje [µg/m3]

- Maribor Vrbanski [µg/m3]

- Ptuj [µg/m3]

predmestno ozadje [µg/m3]

- Trbovlje [µg/m3]

- Pesje [µg/m3]

- Škale [µg/m3]

- Šoštanj [µg/m3]

mestno-prometni tip [µg/m3]

- Maribor center [µg/m3]

- Zagorje [µg/m3]

- Ljubljana center [µg/m3]

- Ljubljana Gospodarsko [µg/m3]

- Celje Mariborska [µg/m3]

- Nova Gorica Grčna [µg/m3]

-Murska Sobota Cankarjeva [µg/m3]

kmetijsko-podeželski tip [µg/m3]

- Prapretno [µg/m3]

- Murska Sobota-Rakičan [µg/m3]

- Ruše [µg/m3]

- Miklavž [µg/m3]

industrijsko-podeželski tip [µg/m3]

- Morsko [µg/m3]

- Gorenje Polje [µg/m3]

- Žerjav [µg/m3]

podeželsko - naravno ozadje [µg/m3]

- Iskrba [µg/m3]

povpr. letna ravni - skupno [µg/m3]

letna mejna vrednost [µg/m3]

2005

39,75

37

0

43

0

34

0

0

0

45

0

0

0

35

55

27

23

0

47,50

43

52

0

0

0

0

0

32,50

28

37

0

0

0

0

0

16

16

34,15

40

2006

32,75

33

0

35

31

32

0

0

0

0

0

0

0

31,33

40

28

26

0

44,50

43

46

0

0

0

0

0

34

34

34

0

0

0

0

0

16

16

31,72

40

2007

31,50

32

0

32

29

33

0

0

0

0

0

0

0

27,33

37

21

24

0

40,50

40

41

0

0

0

0

0

31,50

33

30

0

0

23,50

23

24

0

15

15

28,22

40

2008

29

30

0

30

25

31

0

0

0

0

0

0

0

26,67

38

20

22

0

40,67

34

44

44

0

0

0

0

29,50

29

30

0

0

24

22

26

0

16

16

27,64

40

2009

27,40

29

26

31

23

28

0

0

0

0

0

0

0

26,33

33

22

24

0

38

30

36

48

0

0

0

0

30

31

29

0

0

21,50

20

23

0

16

16

26,54

40

2010

29,13

30

27

32

25

29

31

32

27

0

0

0

0

26,33

34

22

23

0

37

33

36

42

0

0

0

0

29,50

29

30

0

0

21,67

19

20

26

14

14

26,27

40

2011

29,89

32

30

35

27

27

32

30

30

0

0

26

0

26,67

35

22

23

0

38,33

34

37

44

0

0

0

0

33,50

34

33

0

0

26

21

23

34

17

17

28,56

40

2012

25,60

26

27

31

24

24

28

26

24

0

22

24

0

24,67

32

20

22

0

35,67

30

32

45

0

0

0

0

28,50

28

29

0

0

23,33

20

21

29

15

15

25,46

40

2013

23,91

24

26

29

20

22

27

25

23

26

21

20

0

20,50

30

23

17

12

33,33

30

29

41

0

0

0

0

25

22

28

0

0

20

16

18

26

13

13

22,62

40

2014

22,35

22,70

22,20

27,67

19,08

21,01

22,53

21,94

20,76

29

20

19

0

19,89

26,57

23

17

13

30,84

26,52

28

38

0

0

0

0

22,03

19

25,05

0

0

13,33

8

11

21

11

11,37

19,91

40

2015

26,36

28

27

32

23

24

28

26

24

35

22

21

0

21,50

29

24

17

16

33,33

28

32

40

0

0

0

0

25

21

29

0

0

21

18

20

25

13

13

23,37

40

2016

23,64

24

27

32

19

21

26

23

22

27

19

20

0

21

26

23

16

19

32

27

29

40

0

0

0

0

23,67

18

26

0

27

18,67

16

17

23

11

11

21,66

40

2017

24,25

25

25

30

20

23

27

26

23

25

21

20

26

22,50

29

24

17

20

29,50

28

29

33

29

33

25

0

26,33

0

29

21

29

19,33

18

19

21

12

12

22,32

40

2018

23,17

27

21

28

18

20

26

22

22

29

19

21

25

21

27

19

17

21

29,14

28

32

35

24

31

24

30

25,33

0

26

22

28

18,33

15

17

23

14

14

21,83

40

Slika ZR08-3: Gibanje povprečne letne koncentracije PM2.5 (letna mejna vrednost je 25 µg/m3)
Viri: 

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), ARSO, 2019

Prikaži podatke

mestno ozadje [µg/m3]

- LJ Bežigrad [µg/m3]

- LJ Biotehniška [µg/m3]

- MB Vrbanski plato [µg/m3]

- Nova Gorica [µg/m3]

mestno-prometni tip [µg/m3]

- Maribor center [µg/m3]

podeželsko - naravno ozadje [µg/m3]

- Iskrba [µg/m3]

letna mejna vrednost [µg/m3]

2005

28

28

0

0

0

28

28

15

15

25

2006

29

29

0

0

0

31

31

13

13

25

2007

25

25

0

0

0

27

27

10

10

25

2008

24

24

0

0

0

23

23

11

11

25

2009

19

0

18

20

0

22

22

12

12

25

2010

22

0

22

22

0

24

24

12

12

25

2011

24

0

25

23

0

26

26

14

14

25

2012

19,50

0

21

18

0

21

21

13

13

25

2013

20

0

20

20

0

22

22

11

11

25

2014

17,36

0

17,70

17,01

0

19,20

19,20

9,33

9,33

25

2015

21

0

23

19

0

21

21

10

10

25

2016

21

0

23

19

0

21

21

9

9

25

2017

19

0

20

18

0

20

20

10

10

25

2018

16,67

19

0

17

14

0

0

11

11

25

Slika ZR08-4: Kazalnik povprečne izpostavljenosti za PM2.5 (drseče povprečje srednjih vrednosti letnih koncentracij v treh zaporednih koledarskih letih- obveznost glede stopnje izpostavljenosti je 20 µg/m3, ki naj bi bilo doseženo do leta 2015)
Viri: 

Zbirka podatkov meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), ARSO, 2019

Prikaži podatke

LJ Biotehniška/Bežigrad [µg/m3]

MB Vrbanski plato [µg/m3]

dovoljena stopnja izpostavljenosti [µg/m3]

2011

22

22

2012

23

21

2013

22

20

2014

20

18

2015

20

19

20

2016

21

18

20

2017

22

19

20

2018

21

18

20

2019

20

2020

20


Cilji

Doseganje mejnih vrednosti delcev PM10 v zunanjem zraku za varovanje zdravja ljudi (v veljavi od 1. 1. 2005 dalje):
- dnevna mejna koncentracija PM10: 50 µg/m3 (dovoljeno preseganje - 35-krat v koledarskem letu),
- letna mejna koncentracija PM10: 40 µg/m3.

Doseganje mejnih vrednosti delcev PM2.5 v zunanjem zraku za varovanje zdravja ljudi:
- letna mejna koncentracija PM2.5, ki je morala biti dosežena do leta 1. 1. 2015: 25 µg/m3,
- letna mejna koncentracija PM2.5, ki je morala biti dosežena do leta 1. 1. 2020: 20 µg/m3.

Na sliki ZR8-3 je z rdečo črto označena letna mejna vrednost 25 µg/m3, čeprav je morala biti ta letna mejna vrednost PM2.5 dosežena šele leta 2015. V prejšnjih letih so bile naslednje vrednosti sprejemljivega priseganja za PM2.5:
- dovoljena koncentracija v letu 2008 je 30,0 µg/m3
- dovoljena koncentracija v letu 2009 je 29,4 µg/m3
- dovoljena koncentracija v letu 2010 je 28,6 µg/m3
- dovoljena koncentracija v letu 2011 je 27,9 µg/m3
- dovoljena koncentracija v letu 2012 je 27,1 µg/m3
- dovoljena koncentracija v letu 2013 je 26,4 µg/m3
- dovoljena koncentracija v letu 2014 je 25,7 µg/m3

Kazalnik povprečne izpostavljenosti za PM2.5, izražen v µg/m3 (v nadaljnjem besedilu: KPI), temelji na meritvah na mestih v neizpostavljenem mestnem okolju, ki so na območjih in v aglomeracijah na vsem ozemlju Republike Slovenije. Mesta v neizpostavljenem mestnem okolju so merilna mesta v mestih, na katerih so ravni reprezentativne za izpostavljenost mestnega prebivalstva in nanje praviloma ne vpliva samo en vir onesnaževanja. KPI je treba oceniti kot drseče povprečje srednjih vrednosti letnih koncentracij v treh zaporednih koledarskih letih na vzorčevalnih mestih. KPI za leto 2018 je triletno drseče povprečje vrednosti koncentracij na vseh teh vzorčevalnih mestih za leta 2016, 2017 in 2018. Predpisana stopnja izpostavljenosti znaša od leta 2015 dalje 20 µg/m3. S KPI se preveri, ali je izpolnjena obveznost glede stopnje izpostavljenosti. KPI uporabljamo za preverjanje doseganja ciljnega zmanjšanja izpostavljenosti na nacionalni ravni. Podatki si predstavljeni v preglednici ZR8-4.


Onesnaženost zraka z delci PM10 je bila v letu 2018 v povprečju nižja kot leto prej. Ravni delcev so močno  odvisne od vremenskih razmer, ki so bile v letu 2018 zelo ugodne. Odsotnost dolgotrajnih temperaturnih obratov v zimskem obdobju omogoča razredčevanje izpustov iz malih kurilnih naprav in prometa, ki sta največja vira delcev PM10. V letu 2018 so na voljo podatki za PM10 iz novega merilnega mesta Murska Sobota (Cankarjeva), ki meri vpliv prometa (prometni tip postaje). Vsota prekoračitev v letu 2018 je na šestih merilnih mestih presegla število 35, ki je dovoljeno za celo leto. Od tega štiri merilne postaje spremljajo vpliv prometa, dve pa onesnaženju neizpostavljeno mestno ozadje. Do večine vseh preseganj je prišlo v zimskih mesecih. V Zagorju in Trbovljah so v bližini merilnega mesta potekala obsežna gradbena dela, ki so povzročila raznašanje prahu. Zaradi tega smo predvsem septembra in oktobra 2018 na teh dveh merilnih mestih izmerili povišane ravni delcev. Letna mejna vrednost za delce PM10 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu.

V zadnjem obdobju se izkazuje, da imajo na povišane ravni delcev znaten vpliv izpusti zaradi izgorevanja biomase v individualnih kuriščih. Kurjenje drv v zastarelih pečeh in kotlih tako predstavlja največji delež pri izpustih delcev v zrak. Dodatno so za hladno obdobje leta značilni tudi neugodni meteorološki pogoji, kot so pogostih in izraziti temperaturni obrati zaradi katerih se onesnažen zrak dalj časa zadržuje v kotlinah in dolinah.

Na sliki ZR08-1 in ZR08-2 so prikazani trendi onesnaženosti v obdobju med 2005 in 2018, ki kažejo, da so zadnja leta izmerjene zelo podobne ravni delcev PM10. Medletna nihanja ravni PM10 so predvsem posledica različnih meteoroloških razmer v posameznem letu. Kljub temu je v obdobju od leta 2005 naprej, predvsem na urbanih lokacijah, opazen trend zmanjševanja ravni delcev. Ocenjujemo, da je to predvsem posledica zmanjševanja izpustov industrije. Na kmetijsko podeželskih merilnih mest ni opaznega večjega trenda v zmanjševanju. V tem okolju se za ogrevanje več uporablja lesno biomaso, kar prispeva k večjim izpustom.

Za delce PM2,5 je predpisana mejna letna vrednost, ki v letu 2018 ni bila presežena na nobenem od štirih merilnih mest, kjer izvajamo te meritve. V letu 2018 smo naredili nekaj sprememb v državni merilni mreži za spremljanje zraka na področju meritev delcev PM2,5. Na postaji Maribor Center smo te meritve ukinili, ker po zakonodaji ni zahteve za meritve delcev PM2,5  na prometni postaji. V Mestni občini Maribor meritve PM2,5  ostajajo na Vrbanskem platoju. V Ljubljani smo meritve PM2,5 prestavili iz merilnega mesta Biotehniška na merilno mesto Bežigrad. Na novo pa smo začeli z meritvami delcev PM2,5  v Novi Gorici, ki se nahaja v Primorski coni, kjer do sedaj teh meritev ni bilo. Ravni delcev PM2,5 tako od leta 2018 spremljamo na štirih merilnih mestih – Maribor Vrbanski plato, Ljubljana Bežigrad, Nova Gorica in Iskrba. Letni trendi ravni delcev PM2,5, ki so prikazani na sliki ZR08-3 kažejo, da nivoji onesnaženosti ostajajo na približno istem nivoju.

Kazalnik povprečne izpostavljenosti za PM2,5 je znašal leta 2018 na merilnem mestu v ne- izpostavljenem mestnem okolju 21 µg/m3 (LJ Biotehniška/LJ Bežigrad) in 18 µg/m3 (MB Vrbanski). Obveznost glede stopnje izpostavljenosti znaša za leto 2017 20 µg/m3. V letu 2018 je bila ta vrednost presežena na merilnem mestu Ljubljana Biotehniška fakulteta/Ljubljana Bežigrad.


Cilji so povzeti po: Direktiva 2008/50/EC o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št. 9/11, 8/15 in 66/18) in Pravilnik o  ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št. 55/11, 6/15 in 5/17).

Izvorna baza podatkov oz. vir: Zbirka podatkov meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija RS za okolje in zbirka podatkov dopolnilnih avtomatskih merilnih mrež (TE Šoštanj, TE-TO Ljubljana, EIS Anhovo, MO Ljubljana, MO Celje, MO Maribor, Občina Miklavž na Dravskem polju, Občina Ruše in MO Ptuj ).

Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje

Državno mrežo za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ) vodi Agencija RS za okolje. Podatke za merilna mesta iz omrežja TE Šoštanj, TE-TO Ljubljana, MO Ljubljana in MO Celje posreduje Agenciji RS za okolje Elektroinštitut Milan Vidmar, podatke za EIS Anhovo Salonit Anhovo, podatke MO Maribor, Občine Miklavž na Dravskem polju, Občine Ruše in MO Ptuj pa Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.

Datum zajema podatkov za kazalec: september 2019

Metodologija in pogostnost zbiranja podatkov za kazalec: Osveževanje podatkovne zbirke kakovosti zunanjega zraka poteka mesečno, podatki za tekoče leto pa so dokončno na voljo šele po letnem pregledu.

Na Agenciji RS za okolje se izvajajo meritve delcev na merilnih mestih v okviru mreže DMKZ v skladu z Uredba o kakovosti zunanjega zraka in Pravilnik o  ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka.

Merjenje onesnaženosti zraka z delci PM10 se izvaja ne več merilnih mestih, ki so kategorizirane glede na lokacijo na več različnih tipov. Merilna mesta državne merilne mreže so večinoma tipa mestno ozadje (B(U)), kar pomeni da so locirana tako, da so reprezentativna za širše območje mesta. V njihovi bližini ne sme biti neposrednih izpustov onesnaževal. Takih merilnih mest je bilo v sklopu DMKZ v letu 2018 9(devet-z besedo): Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana BF (Biotehniška fakulteta), Celje, Koper, Nova Gorica, Novo mesto, Hrastnik, Kranj in Velenje. V dopolnilni merilni mreži pa še tri merilna mesta: Maribor Vrbanski plato, EIS Celje in Ptuj.

Sedem merilnih mest je tipa mestno-prometni tip (T(U)), kar pomeni, da so locirana ob prometnih cestah in spremljajo vpliv prometa na kakovost zraka: Maribor Center, Ljubljana Center, Zagorje, Celje Mariborska, Ljubljana Gospodarsko, Nova Gorica Grčna in Murska Sobota Cankarjeva. V Murski Soboti na Cankarjevi cesti so meritve prvič celo leto potekale v letu 2018.

V Trbovljah B(S) je trenutno merilno mesto postavljeno izven mesta. Ta lokacija je bila določena zaradi spremljanja onesnaženja iz industrijskih obratov (termoelektrarne in cementarne), ki pa so jih pred leti zaprli.

Merilna mesta Rakičan pri Murski Soboti, Ruše in Miklavž so reprezentativna za podeželsko okolje v bližini mesta (B(R)).

Postaja Iskrba (B(R(REG))) ugotavlja daljinski transport onesnaženosti zraka, saj je locirana na neobremenjenem območju, ki je oddaljeno od velikih virov izpustov.

Merilna mesta v okolici termoelektrarne Šoštanj (Pesje - B(S), Škale - B(S) in Šoštanj I(S)) so pod neposrednim vplivom izpustov iz termoelektrarne.

Merilni mesti Morsko (R(I)) in Gorenje Polje (R(I)), ob upoštevanju smeri najbolj pogostih vetrov, odražata vpliv cementarne Salonit Anhovo in z njo povezanih dejavnosti.

Merilno mesto Žerjav (R(I)) v Zgornji Mežiški dolini odraža vpliv dejavnosti bližnjih industrijskih obratov (TAB, MPI) in starih bremen (rudnik svinca).

V letu 2018 je pri meritvah delcev PM2.5 prišlo do nekaj sprememb. Ukinili smo meritve na prometni postaji Maribor Center. V Ljubljani smo meritve prestavili iz Biotehniške fakultete na Bežigrad. Na novo smo pričeli z meritvami v Novi Gorici. Meritve delcev PM2.5 se tako od leta 2018 izvajajo na štirih merilnih mestih - Ljubljana Bežigrad (B(U)), Maribor Vrbanski (B(U)), Nova Gorica (B(U))  in Iskrba pri Kočevski Reki (B(R(REG))).

Kategorizacija merilnih postaj, ki je navedena zgoraj za vsako postajo posebej (v oklepaju) temelji na določitvi tipa merilnega mesta in tipa območja, kjer se nahaja. Za vsako merilno postajo je po določilih EUROAIRNET – The EEA Air Quality Monitoring and Information Network (1999) določen:
a) tip območja, kjer je locirana postaja, glede na razporeditev in gostoto pozidave:
U – mestno: nepretrgano pozidano območje z zgradbami v vsaj dveh etažah, območje razen mestnih parkov ne vsebuje neurbanih površin;
S – predmestno: večinoma pozidano urbano območje z manj gosto pozidavo kot pri mestnem tipu, pozidano območje se izmenjuje z neurbanimi območji kot so kmetijske površine, jezera, gozdovi in je lahko tudi brez urbanega oz. mestnega dela;
R – podeželsko: območja, ki se ne uvrščajo v mestni ali predmestni tip in so razdeljena na podtip območja: R(NC) – obmestno (3-10 km oddaljeno območje merilne postaje od pozidanih mestnih in predmestnih območij ter drugih večjih virov) in R(REG) – regionalno (50 km oddaljenost merilne postaje od pozidanih območij in drugih večjih virov).
b) tip merilne postaje glede na vir prevladujočih onesnaževal:
B – ozadje (na raven onesnaženosti ne vpliva bistveno en sam vir, ampak več različnih virov);
T – promet (onesnaženost zraka je pretežno posledica izpustov iz cestnega prometa);
I – industrijski (na onesnaženost zraka vplivajo predvsem izpusti iz bližnjih industrijskih virov, vključno z viri iz proizvodnje električne energije, sežigalnic in čistilnih naprav).
c) dodatni podatki o značilnostih območja, ki so pomembni za oceno kakovosti zraka in primerjavo med postajami:
A - kmetijsko (na onesnaženost zraka vplivajo izpusti iz kmetijstva).

Metodologija obdelave podatkov: Za kazalec so uporabljeni podatki o povprečni letni koncentraciji PM10 in PM2.5 ter podatki o številu dni s preseženo dnevno mejno koncentracijo PM10 na izbranih merilnih mestih v Sloveniji.

 Vrednosti na slikah ZR08-1 in ZR08-2 za različne tipe postaj (mestno ozadje, mestno–prometno območje, predmestno ozadje, podeželsko ozadje, industrijsko-podeželsko območje) so za posamezen tip postaje izračunane kot srednja vrednost (seštete vrednosti po postajah so deljene s številom postaj). »Povprečno število dni s preseženo dnevno mejno vrednostjo« v grafu ZR8-1 je izračunano kot vsota vseh dni, deljena s številom upoštevanih postaj. »Povprečna letna raven – skupno« v grafu ZR8-2 je povprečna letna raven PM10 za obravnavane postaje v tem kazalcu. Izračunana je kot srednja vrednost - seštete so povprečne vrednosti po tipih merilnih postajah (mestno ozadje, …) na decimalko natančno in deljene s številom tipov merilnih postaj.

V letu  2018 smo na vseh merilnih mestih DMKZ meritve delcev PM10 in PM2.5 izvajali z referenčnimi merilniki. Časovna resolucija meritev PM10 in PM2.5 je 24 ur. Referenčna metoda za delce PM10 in PM2.5  temelji na laboratorijskem tehtanju filtrov, skozi katere se je 24 ur prečrpaval zrak. Podatki referenčnih meritev delcev so na voljo le za dnevno povprečje in z večtedenskim zamikom. Te meritve izvaja Kemijsko analitsko laboratorij na Agenciji RS za okolje in je za metodo meritev delcev PM10 in PM2.5  akreditiran pri Slovenski akreditaciji po standardu: SIST EN 12341:2014: Zunanji zrak-Standardna gravimetrijska metoda za določevanje masne koncentracije frakcije lebdečih delcev PM10 ali PM2,5.

Vrednosti povprečnih letnih ravni in števila prekoračitev mejne dnevne vrednosti za delce PM10 v kazalcu so bile februarja 2011 ponovno preračunane po metodologiji, ki jo je priporočila Evropska agencija za okolje (Guidance on the Annexes to Decision 97/101/EC on Exchange of Information as revised by Decision 2001/752/EC). Zaradi tega prihaja do razlik med vrednostmi v kazalcu in letnimi poročili o kakovosti zraka ter podatki Evropske agencije za okolje. Kljub temu, da uporabljena metoda ni popolnoma jasno določena, je najbolj primerljiva z ostalimi državami EU. Zlasti je problematično določanje števila prekoračitev mejne dnevne vrednosti, pri čemer sta bili do sedaj v uporabi dve različni metodi za določitev praga nad katerim se šteje, da je koncentracija prekoračila mejno vrednost.

Kazalnik povprečne izpostavljenosti za PM2.5, izražen v µg/m3 (v nadaljnjem besedilu: KPI), temelji na meritvah na mestih v neizpostavljenem mestnem okolju, ki so na območjih in v aglomeracijah na vsem ozemlju Republike Slovenije. Mesta v neizpostavljenem mestnem okolju so merilna mesta v mestih, na katerih so ravni reprezentativne za izpostavljenost mestnega prebivalstva in nanje praviloma ne vpliva samo en vir onesnaževanja. KPI je treba oceniti kot drseče povprečje srednjih vrednosti letnih koncentracij v treh zaporednih koledarskih letih na vzorčevalnih mestih. KPI za leto 2018 je triletno drseče povprečje vrednosti koncentracij na vseh teh vzorčevalnih mestih za leta 2016, 2017 in 2018. Ker smo v Ljubljani meritve PM2.5 prestavili iz Biotehniške fakultete na Bežigrad, obe postaji pa sta tipa neizpostavljeno mestno ozadje, smo v letu 2018 KZI za Mestno občina Ljubljana izračunali iz povprečja obeh postaj: 2016 in 2017 letna vrednost PM2.5 iz merilnega mesta Biotehniška fakulteta in letna vrednost PM2.5 za leto 2018 iz Bežigrada.

Informacije o kakovosti:
• Prednosti in slabosti kazalca
Prednost: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, pridobljeni v skladu z zahtevami za spremljanje in statistično obdelavo. Zato so tudi mednarodno primerljivi.

• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
           Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

           Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
• Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 2 = manjše pripombe, 3 = podatki z zadržkom):

            Relevantnost: 1
            Točnost: 1
            Časovna primerljivost: 2 (krajši podatkovni niz za PM2.5)
            Prostorska primerljivost : 2

Drugi viri in literatura

  1. Uredba o kakovosti zunanjega zraka, Uradni list RS, 9/11, 8/15 in 66/18
  2. Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka. Uradni list RS, 55/11, 6/15 in 5/17
  3. Direktiva 2008/50/EC o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo

 


TWITTER