KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Gozdovi v Sloveniji so razmeroma dobro ohranjeni, še posebno kar zadeva pestrost naravne sestave drevesnih vrst in (vertikalno in horizontalno) strukturiranost sestojev. Delež ohranjenih gozdov presega 50 %, močneje spremenjenih, večinoma zasmrečenih in izmenjanih gozdov je le nekaj več kot desetino.


Ohranjenost gozdov je kazalec, ki nam kaže, kolikšen je odmik trenutne drevesne sestave od naravne drevesne sestave. Ob tem se primerja deleže dejanskih lesnih zalog po drevesnih vrstah z naravno drevesno sestavo, upoštevajoč gozdne združbe, zastopane v posameznem odseku. Podatki so prikazani za obdobje 2001–2013.

Glede na delež rastišču tujih drevesnih vrst ločimo štiri kategorije ohranjenosti:
• ohranjeni gozdovi (do 30 % tuji drevesnih vrst),
• spremenjeni gozdovi (31–70 % tuji drevesnih vrst),
• močno spremenjeni gozdovi (70–90 % tuji drevesnih vrst),
• izmenjani gozdovi (nad 90 % tuji drevesnih vrst).

Po definiciji FAO (Organizacija za prehrano in kmetijstvo pri OZN) so gozdovi po ohranjenosti razdeljeni na:
- Prvotne (Primary): Gozd/gozdna krajina z avtohtonimi vrstami, kjer ni vidnih sledi človekove dejavnosti in ekološki procesi niso vidno moteni.
- Spremenjene naravne (Modified natural): Gozd/gozdna krajina, kjer se avtohtone vrste naravno pomlajujejo in so sledi človekovega delovanja jasno vidne.
- Pol-naravne (Semi-natural): Gozd/gozdna krajina z avtohtonimi vrstami, ki pa se obnavljajo s pomočjo sadnje, setve ali vplivane naravne obnove.
- Proizvodne plantaže (Productive plantation): Gozd/gozdna krajina z vnesenimi, v nekaterih primerih tudi z avtohtonimi vrstami, ki so bile oblikovane s sadnjo ali setvijo, predvsem za namene proizvodnje lesa ali nelesnih dobrin.
- Varovalne plantaže (Protective plantation): Gozd/gozdna krajina z vnesenimi vrstami, ki so bile oblikovane s sadnjo ali setvijo, predvsem z namenom oskrbe s storitvami.

Ti dve metodologiji nista neposredno primerljivi, hkrati pa je tudi pomembno poudariti, da v Sloveniji plantaže niso del gozda.


Grafi

Slika GZ02-1: Ohranjenost drevesne sestave
Viri: 

Zavod za gozdove Slovenije, 2014.

Prikaži podatke
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
ohranjeni odstotek 56 56 55 51 52 51 55 55 55 54
spremenjeni odstotek 33 33 34 37 37 38 33 33 33 33
močno spremenjeni odstotek 8 8 9 9 9 9 9 9 10 10
izmenjani odstotek 3 3 3 3 3 3 3 3 2 3
površina hektar 1142869 1149623 1157817 1163805 1169188 1173839 1183252 1185145 1186104 1185169
2011 2012 2013
ohranjeni odstotek 54 53 53
spremenjeni odstotek 33 34 34
močno spremenjeni odstotek 10 10 10
izmenjani odstotek 3 3 3
površina hektar 1184369 184526 1186044

Cilji

Trajnostni razvoj gozda kot ekosistema v smislu njegove biotske raznovrstnosti ter vseh njegovih ekoloških, gospodarskih in socialnih funkcij.

Ohranitev in vzpostavitev naravne sestave gozdnih življenjskih združb, vključno z naravnemu razvoju povsem prepuščenih površinah gozda.


Ohranjenost (spremenjenost) gozdov je rezultat človekovega delovanja s katerim je povzročil, da se je naravna drevesna sestava spremenila. Vendar pa so goratost Slovenije, težka prehodnost kraškega sveta in zato velik delež težko dostopnih gozdov poglavitni vzroki, da je človek na prostoru Slovenije v preteklosti vplival na gozd manj usodno kot v večini srednjeevropskih držav. Gozdovi so zato razmeroma dobro ohranjeni, še posebno kar zadeva pestrost naravne sestave drevesnih vrst in (vertikalno in horizontalno) strukturiranost sestojev.

Danes delež ohranjenih gozdov presega 50 %, močneje spremenjenih, večinoma zasmrečenih in izmenjanih gozdov je le nekaj več kot desetino. Vzrok za odmik od ohranjenih gozdov je v največji meri posledica vnosa in širjenja iglavcev na za njih neprimernih rastiščih. Stopnja ohranjenosti gozdov je povezana z dostopnostjo gozdnih zemljišč, proizvodno sposobnostjo rastišč, zgodovino gozdov in interesom lastnikov za gospodarjenje s sestoji.

Odmik od naravnega stanja je nastal zaradi neustreznega gospodarjenja v preteklosti. To je predvsem posledica sajenja smreke po vzoru nemške šole gospodarjenja z gozdovi, zlasti na Štajerskem, Koroškem in ponekod na Gorenjskem, ter sajenja črnega bora in njegovega nadaljnjega razširjanja z lastno semenitvijo na Krasu. Med močno spremenjene in izmenjane gozdove uvrščamo tudi pionirske gozdove z grmišči. Prav spremenjena oziroma osiromašena drevesna sestava je dolgoročno najbolj kritična, saj največkrat pomeni tudi zmanjšano stabilnost sestojev.

Spremenjena drevesna sestava je razlog za manjšo odpornost slovenskih gozdov in s tem za večjo poškodovanost (posebno iglavcev (jelka, smreka)) zaradi onesnaženosti zraka. Več je tudi naravnih nesreč, ki ogrožajo manj stabilen gozd. Večji delež črnega bora na kraškem območju skupaj s sušo v poletnih mesecih povečuje verjetnost gozdnih požarov. Rastiščem neprimerne drevesne vrste (npr. smreka) so v sušnih in toplejših letih pod velikim stresom in zato manj odporne na napad podlubnikov.

Z načrtnim delom, s povečevanjem deleža listavcev v smrekovih sestojih in postopnimi posrednimi premenami se stanje sestojev, v pogledu naravne drevesne sestave, izboljšuje. Po študiji FAO Global Forest Resources Assessment ima Slovenija v primerjavi s celotno Evropo precej večji delež ohranjenih gozdov (kategoriji: prvotni (primary) in spremenjeni naravni (modified natural).

Celovit pogled nam pokaže, da lahko naše gozdove zaradi ohranjenosti in raznovrstnosti pojmujemo kot veliko naravno vrednoto, ki je pomembna za slovenski in tudi za širši evropski prostor. S sonaravno usmeritvijo gospodarjenja z gozdovi slovensko gozdarstvo varuje in neguje to pomembno vrednoto in s tem opravlja tudi pomembno kulturno poslanstvo.

Spreminjanje ohranjenosti gozdov je naraven in dolgotrajen proces in tako zelo težko sledljiv v krajšem časovnem obdobju, zato iz podatkov, ki smo jih prikazali, še ne moremo sklepati glede smeri razvoja tega kazalca. Predvidevamo pa lahko, da bo načrtno sonaravno gospodarjenje z gozdom tudi v naslednjih desetletjih pozitivno vplivalo na ohranjenost gozdov v Sloveniji. Predvidevamo, da se bo v tem času pomembneje zmanjšal predvsem delež kategorije močneje spremenjenih gozdov ter da bo šel razvoj kazalca v smeri, ki pomeni doseganje kakovostno opredeljenega cilja.


Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (Uradni list RS, št. 111/07).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Centralna baza podatkov Zavoda za gozdove Slovenije, 2014.
Skrbnik podatkov: Zavod za gozdove Slovenije, Oddelek za gozdnogospodarsko načrtovanje, Dragan Matijašić, vodja Oddelka za gozdnogospodarsko načrtovanje.
Datum zajema podatkov za kazalec: 20.2.2014.
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Obnova načrtov gozdnogospodarskih enot poteka v desetletnem ciklu. Vsako leto se tako obnovijo podatki za približno desetino slovenskih gozdov. Zaradi načina postopne obnove gozdnogospodarskih načrtov je podatek o ohranjenosti na nivoju Slovenije, ki velja za določeno leto star v povprečju 5 let. Tako so med podatki, ki jih prikazujemo npr. v letu 2010 upoštevani načrti s prvim letom veljavnosti 2000 do 2009.
Metodologija obdelave podatkov: Metodologija, ki je podlaga za izračun ohranjenosti gozdov, je podrobneje opisana v publikaciji:
Bončina, A., Robič, D., 1998. Ocenjevanje spremenjenosti vrstne sestave rastlinskih skupnosti. Zbornik gozdarstva in lesarstva 57, str. 113–130.
Njeno uporabo v gozdnogospodarskih načrtih pa določa Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih (Uradni list RS, št. 5/98, 70/06, 12/08, 91/10).
V fazi obnove posameznega gozdnogopodarskega načrta se za vsako osnovno ureditveno enoto (odsek) na podlagi ugotovljenega stanja (dejansko razmerje drevesnih vrst) in rastišča, ki definira naravno drevesno sestavo s pomočjo evklidske razdalje izračuna ohranjenost drevesne sestave. Razmerje drevesnih vrst se izračuna na podlagi njihovega deleža v skupni lesni zalogi. Dejanske lesne zaloge po drevesnih vrstah v odseku pridobimo iz stalnih vzorčnih ploskev. Ocenjene (pričakovane) vrednosti lesnih zalog pa določa rastišče.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Dejanska drevesna sestava, ki je osnova za izračun spremenjenosti je določena primerno, v nekaterih območjih Slovenije pa se pojavlja težava v odsotnosti podrobnega fitocenološkega kartiranja, ki preko rastišča določa naravno drevesno sestavo.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Metoda zbiranja ostaja enaka skozi celotno obdobje poročanja. V manjšem merilu (Slovenija) so podatki zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije v kazalec niso vključene.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

Drugi viri in literatura:
- Bončina, A., Robič, D., 1998. Ocenjevanje spremenjenosti vrstne sestave rastlinskih skupnosti. Zbornik gozdarstva in lesarstva 57, str. 113–130.
- Global Forest Resources Assessment 2000, UN FAO, Oddelek za gozdarstvo, 2001.
- Global Forest Resources Assessment 2005, UN FAO, Oddelek za gozdarstvo, 2006.
- Global Forest Resources Assessment. Main Report. 2010, FAO Forestry paper 163, UN FAO, Oddelek za gozdarstvo, 375 s.


TWITTER