KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Ohranjenost gozdov v Sloveniji je kazalec, ki nam kaže, kolikšen je odmik trenutne drevesne sestave od naravne drevesne sestave. Podlaga za ugotovitev naravne drevesne sestave v posameznem odseku so gozdne združbe.
Spreminjanje ohranjenosti gozdov je naraven proces, ki pa ga lahko človek s svojimi ukrepi deloma usmerja v želeno smer. Kot večina naravnih procesov v gozdu, je tudi ta dolgotrajen in tako zelo težko sledljiv v krajšem časovnem obdobju, zato iz podatkov, ki smo jih prikazali, še ne moremo sklepati glede smeri razvoja tega kazalca. Predvidevamo pa lahko, da bo načrtno sonaravno gospodarjenje z gozdom v naslednjih desetletjih pozitivno vplivalo na ohranjenost gozdov v Sloveniji.


Kot smo omenili že v uvodu, je ohranjenost gozdov kazalec, ki nam kaže, kolikšen je odmik trenutne drevesne sestave od naravne drevesne sestave. Kazalec se vsakokrat izračuna ob izdelavi gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote iz stanj po posameznih odsekih z metodo evklidskih razdalj. Ob tem se primerja deleže dejanskih lesnih zalog po drevesnih vrstah z naravno drevesno sestavo, upoštevajoč gozdne združbe, zastopane v posameznem odseku.

Glede na delež rastišču tujih drevesnih vrst ločimo štiri kategorije ohranjenosti:
• ohranjeni gozdovi (do 30% rastišču tuje drevesne vrste),
• spremenjeni gozdovi (31 – 70%),
• močno spremenjeni gozdovi (70 – 90%)
• izmenjani gozdovi (nad 90%).

Metodologija, ki je podlaga za izračun ohranjenosti gozdov, je podrobneje opisana v naslednji publikaciji:

- Bončina, A., Robič, D., 1998. Ocenjevanje spremenjenosti vrstne sestave rastlinskih skupnosti.
– Zbornik gozdarstva in lesarstva 57, str. 113 –130.
Njena uporaba v gozdnogospodarskih načrtih pa je določena z naslednjima predpisoma:
• Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih, Uradni list RS 5/1998 z dne 23. 1. 1998, str. 256 – 282.
• Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih, Uradni list RS 70/2006 z dne 6. 7. 2006, str. 7293-7298.

V publikaciji Global Forest Assessment 2005 so gozdovi po ohranjenosti razdeljeni na:
- Prvotno (Primary): Gozd/gozdna krajina z avtohtonimi vrstami, kjer ni vidnih sledi človekove dejavnosti in ekološki procesi niso vidno moteni.
- Spremenjeno naravno (Modified natural): Gozd/gozdna krajina, kjer se avtohtone vrste naravno pomlajujejo in so sledi človekovega delovanja jasno vidne.
- Pol-naravno (Semi-natural): Gozd/gozdna krajina z avtohtonimi vrstami, ki pa se obnavljajo s pomočjo sadnje, setve ali vplivane naravne obnove.
- Proizvodne plantaže (Productive plantation): Gozd /gozdna krajina z vnesenimi, v nekaterih primerih tudi z avtohtonimi vrstami, ki so bile oblikovane s sadnjo ali setvijo, predvsem za namene proizvodnje lesa ali nelesnih dobrin.
- Varovalne plantaže (Protective plantation): Gozd/gozdna krajina z vnesenimi vrstami, ki so bile oblikovane s sadnjo ali setvijo, predvsem z namenom oskrbe s storitvami.

Ti dve metodologiji nista neposredno primerljivi, hkrati pa je tudi pomembno poudariti, da v Sloveniji plantaže niso del gozda.


Grafi

Slika GZ02-1: Ohranjenost drevesne sestave
Viri: 

Zavod za gozdove Slovenije, 2008.

Prikaži podatke
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
ohranjeni odstotek 56 56 55 51 52 51 55
spremenjeni odstotek 33 33 34 37 37 38 33
močno spremenjeni odstotek 8 8 9 9 9 9 9
izmenjani odstotek 3 3 3 3 3 3 3
površina hektar 1142869 1149623 1157817 1163805 1169188 1173839 1183252

Cilji

V Sloveniji je bil leta 1993 sprejet zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93), katerega cilj je zagotovitev sonaravnega ter večnamenskega gospodarjenja z gozdovi, v skladu z načeli varstva okolja in naravnih vrednot, trajno in optimalno delovanje gozdov kot ekosistema ter uresničevanje njihovih funkcij.
Širše je v programu razvoja gozdov v Sloveniji določena nacionalna politika sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, usmeritve za ohranitev in razvoj gozdov ter pogoji za njihovo izkoriščanje oziroma večnamensko rabo.
V nacionalnem programu varstva okolja so tako zapisani dolgoročni cilji, ki temeljijo na izhodiščih zakona o gozdovih. Ta določa, da se s programom razvoja gozdov v Sloveniji med drugim zagotavljajo:
• ohranitev in vzpostavitev naravne sestave gozdnih življenjskih združb in krepitev vsestranske odpornosti gozdov;
• ustrezno izkoriščanje gozdnih rastišč v skladu z naravnim razvojem gozdnih življenjskih združb.

Osnovni pogoj za uresničitev teh dolgoročnih ciljev je izboljšanje stanja na področju ohranjenosti gozdov. Spreminjanje ohranjenosti gozdov, je dolgotrajen naraven proces, ki ga lahko človek s svojimi ukrepi deloma usmerja.


Analiza gozdov glede na ohranjenost temelji na presoji stopnje spremenjenosti oz. osiromašenosti naravne drevesne sestave glede na delež drevesnih vrst, ki so naravni sestavi gozdne združbe določenega rastišča tuje ali redko prisotne.
Ohranjenost (spremenjenost) gozdov je rezultat človekovega delovanja s katerim je povzročil, da se je naravna drevesna sestava spremenila. Vendar pa so goratost Slovenije, težka prehodnost kraškega sveta in zato velik delež težko dostopnih gozdov poglavitni vzroki, da je človek na prostoru Slovenije v preteklosti vplival na gozd manj usodno kot v večini srednjeevropskih držav. Gozdovi so zato razmeroma dobro ohranjeni, še posebno kar zadeva pestrost naravne sestave drevesnih vrst in (vertikalno in horizontalno) strukturiranost sestojev.

Danes delež ohranjenih gozdov presega 50 %, močneje spremenjenih, večinoma zasmrečenih in izmenjanih gozdov je le nekaj več kot desetino. Vzrok za odmik od ohranjenih gozdov je v največji meri posledica vnosa in širjenja iglavcev na za njih neprimernih rastiščih. Stopnja ohranjenosti gozdov je povezana z dostopnostjo gozdnih zemljišč, proizvodno sposobnostjo rastišč, zgodovino gozdov in interesom lastnikov za gospodarjenje s sestoji.

Odmik od naravnega stanja je nastal zaradi neustreznega gospodarjenja v preteklosti. To je predvsem posledica sajenja smreke po vzoru nemške šole gospodarjenja z gozdovi, zlasti na Štajerskem, Koroškem in ponekod na Gorenjskem, ter sajenja črnega bora in njegovega nadaljnjega razširjanja z lastno semenitvijo na Krasu. Med močno spremenjene in izmenjane gozdove uvrščamo tudi pionirske gozdove z grmišči.
Prav spremenjena oziroma osiromašena drevesna sestava je dolgoročno najbolj kritična, saj največkrat pomeni tudi zmanjšano stabilnost sestojev.

Spremenjena drevesna sestava je razlog za manjšo odpornost slovenskih gozdov in s tem za večjo poškodovanost (posebno iglavcev (jelka, smreka)) zaradi onesnaženosti zraka. Več je tudi naravnih nesreč, ki ogrožajo manj stabilen gozd. Večji delež črnega bora na kraškem območju skupaj s sušo v poletnih mesecih povečuje verjetnost gozdnih požarov. Rastiščem neprimerne drevesne vrste (npr. smreka) so v sušnih in toplejših letih pod velikim stresom in zato manj odporne na napad podlubnikov.

Z načrtnim delom, s povečevanjem deleža listavcev v smrekovih sestojih in postopnimi indirektnimi premenami se stanje sestojev, v pogledu naravne drevesne sestave, izboljšuje.
Po študiji FAO Global Forest Assessment ima Slovenija v primerjavi s celotno Evropo precej večji delež ohranjenih gozdov (kategoriji: prvotno (primary) in spremenjeno naravno (modified natural).

Celovit pogled nam pokaže, da zaradi ohranjenosti in raznovrstnosti lahko naše gozdove pojmujemo kot veliko naravno vrednoto, ki je pomembna za slovenski in tudi za širši evropski prostor. S sonaravno usmeritvijo gospodarjenja z gozdovi slovensko gozdarstvo varuje in neguje to pomembno vrednoto in s tem opravlja tudi pomembno kulturno poslanstvo.

Ocena razvoja pojava:
Kot smo že omenili je spreminjanje ohranjenosti gozdov naraven in dolgotrajen proces in tako zelo težko sledljiv v krajšem časovnem obdobju, zato iz podatkov, ki smo jih prikazali, še ne moremo sklepati glede smeri razvoja tega kazalca. Predvidevamo pa lahko, da bo načrtno sonaravno gospodarjenje z gozdom tudi v naslednjih desetletjih pozitivno vplivalo na ohranjenost gozdov v Sloveniji.

Predvidevamo, da se bo v tem času pomembneje zmanjšal predvsem delež kategorije močneje spremenjenih gozdov.
Predvidevamo torej, da bo šel razvoj kazalca v smeri, ki pomeni doseganje kakovostno opredeljenega cilja.


Kako je kazalec izmerjen?
Osnovni način izračuna kazalca je bil obrazložen že v predhodnih poglavjih. Obnova načrtov gozdnogospodarskih enot poteka v desetletnem ciklu. V fazi obnove posameznega načrta se za vsako osnovno ureditveno enoto (odsek) na podlagi ugotovljenega stanja (dejansko razmerje drevesnih vrst) in rastišča, ki definira naravno drevesno sestavo s pomočjo evklidske razdalje izračuna ohranjenost drevesne sestave.

Zaradi načina postopne obnove gozdnogospodarskih načrtov je podatek o ohranjenosti na nivoju Slovenije, ki velja za določeno leto star v povprečju 5 let (npr. za leto 2006 so upoštevani načrti s prvim letom veljavnosti 1997 do 2006).

Podatki za Slovenijo:
• ime izvorne baze podatkov: podatki iz gozdnogospodarskih načrtov gozdnogospodarskih enot;
• institucija, ki je njen skrbnik: Zavod za gozdove Slovenije;
• opis vira podatkov: podatek je izračunan na podlagi dejanskih lesnih zalog po drevesnih vrstah dobljenih iz stalnih vzorčnih ploskev in ocenjenih (pričakovanih) vrednosti lesnih zalog za določeno rastišče. Način obnove: vsakih 10 let za posamezno GGE (235 v Sloveniji).
• podatki so prikazani za obdobje 2001 – 2007.

Podatki za Evropo:
• ime izvorne baze podatkov: Global Forest Assessment 2005, Global Forest Assessment 2000;
• institucija, ki je njen skrbnik: UN FAO, oddelek za gozdarstvo;
• opis vira podatkov: Podatki in analize v poročilu so bile izračunane na podlagi poročil posameznih držav.

Viri:

o Zavod za gozdove Slovenije, Centralna baza podatkov iz načrtov gozdnogospodarskih enot, 2008.
o Bončina, A., Robič, D., 1998. Ocenjevanje spremenjenosti vrstne sestave rastlinskih skupnosti. – Zbornik gozdarstva in lesarstva 57, str. 113 –130.
o Program razvoja gozdov v Sloveniji, Uradni list RS 14/1996 z dne 8. 3. 1996.
o Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih, Uradni list RS 5/1998 z dne 23. 1. 1998, str. 256 – 282.
o Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih, Uradni list RS 70/2006 z dne 6. 7. 2006, str. 7293-7298.
o Nacionalni program varstva okolja (NPVO), Uradni list RS, št. 83-3953/1999, stran 12765.
o Global Forest Resources Assessment 2005, UN FAO, Oddelek za gozdarstvo, 2006.
o Global Forest Resources Assessment 2000, UN FAO, Oddelek za gozdarstvo, 2001.


TWITTER