KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Podatki o obsegu prometa z osebnimi avtomobili se v Sloveniji, podobno kot v večini novih članic EU, ne zbirajo. Kljub temu je mogoče iz drugih kazalcev ter trendov v državah z razpoložljivimi podatki sklepati, da obseg potniškega prometa v Sloveniji narašča, predvsem na račun najbolj netrajnostnega načina - avtomobilskega prometa. V zadnjem desetletju se je zelo zmanjšal delež avtobusnih prevozov, počasi narašča obseg železniškega potniškega prometa, po letu 2002 pa hitro narašča število letalskih potnikov.


Obseg in sestavo potniškega prometa izražamo s kazalcem potniškega prometnega povpraševanja – potniškim kilometrom. Potniški kilometer (pkm) je vsota zmnožkov števila potnikov in razdalj, na katerih so se ti peljali (SURS, 2004). Obseg potniškega prometa izražamo s seštevkom vseh opravljenih potniških kilometrov v obravnavanem prostoru in v določenem času, sestavo pa z deležem potniških kilometrov (ang. modal split) po posameznih prevoznih načinih.


Grafi

Slika PR01-1: Razvoj števila potniških kilometrov v avtobusnem, železniškem in letalskem prometu. Podatki za železniški in letalski promet do leta 1991 vključujejo tudi prevoze po tedanji Jugoslaviji.
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2008

Prikaži podatke
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999
javni linijski avtobusni prevozi potniški km (mio) 6444 4282 3377 2751 2595 2507 2348 2195 2098 1940
železniški promet potniški km (mio) 1166 656 404 453 475 491 510 511 520 523
letalski promet potniški km (mio) 1554 576 417 475 548 614 655 677 721 832
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
javni linijski avtobusni prevozi potniški km (mio) 1581 1470 1143 1065 1000 862 850
železniški promet potniški km (mio) 593 594 622 650 648 666 675
letalski promet potniški km (mio) 866 790 794 837 896 1019 1043
Slika PR01-2: Razvoj števila potnikov v mestnem javnem potniškem prometu
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2008

Prikaži podatke
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999
mestni JPP število potnikov (1000) 167665 188465 168542 159428 155463 155425 159375 158684 150988 148321
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
mestni JPP število potnikov (1000) 130031 105599 103938 98373 100245 97227 93953
Slika PR01-3: Deleži uporabe prevoznih sredstev v potniškem prometu v EEA-23 (podatki temeljijo na potniških km)
Viri: 

Evropska agencija za okolje, 2006

Prikaži podatke
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999
osebni avtomobil % 72.3 73.9 73.9 74 74 73.4 72.7 73 72.8 72.5
avtobus % 12.4 11.8 11.3 11 10.6 10.6 10.6 10.5 10.3 10
vlak % 7.4 7.2 6.7 6.5 6.4 6.3 6.1 6.1 6 6.1
letalo % 7.8 7.1 8 8.4 9.1 9.8 10.6 10.4 10.9 11.5
2000 2001 2002 2003
osebni avtomobil % 71.9 72.5 73.1 73.9
avtobus % 9.8 9.6 9.3 9.5
vlak % 6.1 6.1 6 5.8
letalo % 12.2 11.7 11.6 11.1

Cilji

Povečanje obsega in kakovosti javnega potniškega cestnega in železniškega prometa (Resolucija o prometni politiki Republike Slovenije, 2006).


Obseg in sestava potniškega prometa je pomemben kazalec delovanja prometnega sistema, saj prikazuje, koliko in kako potujejo prebivalci neke države, regije, mesta ipd. Izbor prevoznega sredstva je pomemben zaradi razlik v okoljski, gospodarski in družbeni učinkovitosti posameznih prevoznih načinov in zato različnih učinkov njihove uporabe.

Spremljanje potovalnih vzorcev prebivalcev in razmerij med uporabo raznih prevoznih načinov je v Sloveniji zaradi pomanjkanja ustreznih podatkov zelo oteženo. Natančnih podatkov o obsegu avtomobilskega prometa v Sloveniji nimamo, tako pa tudi ne celotne slike o obsegu in sestavi potniškega prometa. Kljub temu lahko glede na rast BDP, vse manjše povpraševanje po javnem potniškem prometu, rast motorizacije, porabo energije v prometu, obremenitev cestne infrastrukture in usmeritve v državah z razpoložljivimi podatki sklepamo, da se celoten obseg potniškega prometa širi, predvsem zaradi hitre rasti uporabe osebnega avtomobila. Trditev potrjuje tudi groba ocena obsega prometa z osebnimi avtomobili, ki jo vsako leto pripravlja Direkcija Republike Slovenije za ceste. Po tej oceni je bilo na slovenskih državnih cestah leta 2006 opravljenih 9,8 milijard potniških kilometrov z osebnimi avtomobili, kar je 2,9 % več kakor leto prej in skoraj 30 % več kakor leta 1997 (DRSC, 2008).

Drugi kopenski prevozni načini (avtobus, vlak) po obsegu in rasti zaostajajo za osebnim avtomobilskim prometom. Stanje je zlasti zaskrbljujoče v avtobusnem potniškem prometu, saj je v zadnjem desetletju na primer kar za 2/3 manj potnikov v medkrajevnem avtobusnem prometu, upadajo pa tudi na mestnih avtobusih. Železniški potniški promet po velikem padcu v 90. letih znova počasi narašča. Po drugi strani pa v zadnjih letih zaradi vstopa Slovenije v EU, schengensko območje in novih nizko-cenovnih letalskih prevoznikov hitro narašča število letalskih potnikov (leta 2007 kar za 14 %) (Aerodrom Ljubljana, 2008).

Številni kazalci (razvoj motorizacije, naložbe v infrastrukturo, spreminjanje poselitvene sestave, nekonkurenčnost javnega potniškega prometa itd.) kažejo k nadaljevanju izrazite avtomobilizacije potniškega prometa v Sloveniji. K temu prispeva predvsem država, pa tudi lokalne skupnosti, ki s svojimi načini reševanja prometne problematike takšne usmeritve spodbujajo. Kljub temu razmere na urbanih območjih, ki so kot središča človeških dejavnosti najbolj obremenjena s prometom in njegovimi posledicami, silijo mestne in državno upravo v drugačno ukrepanje. Zato lahko prve premike k trajnostnemu razvoju prometa pričakujemo prav na ravni mest.

Tudi v EU v potniškem prometu prevladuje osebni avtomobil (leta 2003 75 % potniških kilometrov v EU-15, 74 % v EEA-23 in 73 % v EU-5). Okoljsko zelo pomembna je izrazita rast letalskega potniškega prometa po letu 1990, medtem ko delež potniških kilometrov z avtobusi in vlaki počasi upada (EEA, 2006).


Podatke o obsegu in sestavi potniškega prometa v Sloveniji zbira in periodično objavlja Statistični urad Republike Slovenije v svojih publikacijah. Podatke o železniškem prometu jim poročajo Slovenske železnice, o cestnem potniškem prometu v javnem prevozu pa poslovni subjekti, registrirani za to dejavnost. Prevoza potnikov, ki ga opravljajo samostojni podjetniki, in prevoza potnikov s taksiji in osebnimi avtomobili ne upoštevajo. V podatkih o zračnem prometu je zajet le največji slovenski prevoznik, kar postaja ob vse večjem deležu drugih zračnih prevoznikov na našem trgu velika pomanjkljivost. Zato so podatki v komentarju dopolnjeni s podatki o številu potnikov na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. Podatki o mestnem potniškem prevozu se nanašajo samo na prevoz v Ljubljani in Mariboru.

Oceno obsega prometa po državnih cestah z osebnimi avtomobili in drugimi cestnimi vozili vsako leto pripravlja Direkcija Republike Slovenije za ceste (DRSC). Ocena temelji na izračunu iz dolžine državnega cestnega omrežja in njegove povprečne obremenitve z različnimi kategorijami cestnih vozil. Opozoriti je treba, da gre za grobo oceno prometnega dela, ki ne upošteva dejanske dolžine opravljenih poti in prometa na drugih (lokalnih) cestah v državi, zato ni primerno nadomestilo za podatke, ki bi jih dobili z omenjeno državno periodično prometno študijo.

EEA pridobiva podatke o obsegu in sestavi potniškega prometa po skupnem vprašalniku za statistiko prometa, ki so ga pripravili Eurostat, Evropska konferenca ministrov za promet (ECMT) in Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (UNECE). Od leta 2003 se podatki za železniški promet v okviru EU zbirajo ločeno na podlagi direktive EU o statistiki železniškega prometa (ES št. 91/2003). EEA opozarja, da so podatki o obsegu in sestavi potniškega prometa v mnogih državah nepopolni, predvsem zaradi pomanjkanja podatkov o prevozu z osebnimi avtomobili.

Seznam uporabljenih virov

Aerodrom Ljubljana, 2008: Promet 2003–2007.
(17. 7. 2008)

DRSC, 2008: Opravljeno prometno delo 1997–2006 na državnih cestah v RS. (17. 7. 2008)

EEA, 2006: TERM 2006 12b – Modal shares in passenger transport. Indicator Fact Sheet. European Environment Agency

Resolucija o prometni politiki Republike Slovenije (RePPRS) (Intermodalnost: čas za sinergijo), Uradni list RS, št. 58/2006

SURS, 2004: Glosar za statistiko transporta. Prevod dela: Glossary for Transport Statistics (UNECE, ECMT, Eurostat). Prevedla Mojca Zlobec, Vojin Šegan. Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije.

SURS, 2008: Statistični letopisi 1996–2007. (citirano 27. 7. 2008)


TWITTER