KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Obseg potniškega prevoza in prometa v Sloveniji je zadnjih nekaj desetletij naraščal, predvsem na račun najbolj netrajnostnih načinov - avtomobilskega in po letu 2002 letalskega prevoza. Gospodarska recesija po letu 2008 je rast ustavila, po letu 2010 je zaznan celo rahel upad teh prevoznih načinov. Nasprotno je obseg prevozov z javnimi prevoznimi načini po osamosvojitvi zelo upadel, še posebej avtobusni prevozi. Zadnje desetletje se je obseg prevozov z javnimi prevoznimi načini ustalil, vendar na mnogo nižji ravni, kot pred osamosvojitvijo.


Kazalec prikazuje obseg in sestavo potniškega prevoza in prometa v Sloveniji ter sestavo potniškega prevoza v državah EU. Podatki za Slovenijo prikazujejo razvoj števila potniških kilometrov v cestnem potniškem prevozu z osebnimi avtomobili, cestnem javnem potniškem prevozu, mestnem javnem potniškem prevozu in železniškem notranjem potniškem prevozu ter razvoj števila potnikov po posameznih vrstah prevoza in prometa v obdobju 1990–2013. Podatki za izbrano skupino evropskih držav prikazujejo deleže uporabe prevoznih sredstev v letu 2012.

Obseg kopenskega potniškega prometa je izražen tudi v razmerju do bruto domačega proizvoda (BDP) v Sloveniji in EU-28. V tem razmerju nas zanima, kako sta povezana rast prometa in gospodarska rast, saj si EU že nekaj časa prizadeva za razklop med tema trendoma oziroma da rast prometa ne bi rastla z enako stopnjo kot gospodarstvo. Razmerje izražamo s kazalcem razklopa, ki je izražen kot razmerje med trendoma rasti prometa in gospodarstva izražena z indeksi na izbrano leto. Podatki za Slovenijo in države EU-28 so prikazani z indeksi (leto 2003 = 1) za obdobje 2003-2013.


Grafi

Slika PR01-1: Število potniških kilometrov za cestni potniški prevoz z osebnimi avtomobili, cestni in mestni javni potniški prevoz ter železniški notranji potniški prevoz, Slovenija, 1990-2013
Viri: 

Statistični urad RS: Statistični letopisi RS 1992–2013 ter SI-STAT podatkovni portal, 2015 (Zajem podatkov: november, 2015)

Opomba: *Podatki po 2010 niso več dostopni, **ocena iz European Commission, Statistical pocketbook 2015, Performance of passenger transport (pkm), 2015.

Prikaži podatke
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999
cestni potniški prevoz z osebnimi avtomobili potniški km (mio) 13320 12606 13386 13979 15178 16338 17794 19010 18980 20074
mestni javni potniški prevoz potniški km (mio) 6508 5554 4170 3894 4053 4113 4301 4379 3876 4138
cestni javni potniški prevoz potniški km (mio) 6444 4282 3377 2751 2595 2507 2348 2195 2098 1940
železniški notranji potniški prevoz potniški km (mio) 1166 656 404 453 475 490 510 511 520 523
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
cestni potniški prevoz z osebnimi avtomobili potniški km (mio) 20325 20801 21287 21331 22042 22509 23018 24355 24878 25775
mestni javni potniški prevoz potniški km (mio) 3502 3393 3339 3446 3218 3061 3062 3235 3146 3196
cestni javni potniški prevoz potniški km (mio) 1581 1470 1143 1065 1000 862 850 817 815 777
železniški notranji potniški prevoz potniški km (mio) 593 594 622 650 648 666 675 690 713 718
2010 2011 2012 2013
cestni potniški prevoz z osebnimi avtomobili potniški km (mio) 25636 25487 25302 25168
mestni javni potniški prevoz potniški km (mio) 3183 3244 3237 3322
cestni javni potniški prevoz potniški km (mio) 733 702 *
železniški notranji potniški prevoz potniški km (mio) 680 641 614 636
Slika PR01-2: Število potnikov po posameznih vrstah javnega prevoza in prometa, Slovenija, 1990-2014
Viri: 

Statistični urad RS: Statistični letopisi RS 1992–2013, Statopis 2014, ter SI-STAT podatkovni portal,
2015, (Zajem podatkov: oktober, 2015)

Opomba: *Podatki po 2010 niso več dostopni

Prikaži podatke
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999
mestni javni potniški prevoz število potnikov (1000) 167665 188465 168542 159428 155463 155425 159375 158684 150988 148321
cestni javni potniški prevoz število potnikov (1000) 280801 205001 146107 130586 125344 121573 113411 109801 102561 96573
železniški notranji potniški prevoz število potnikov (1000) 19427 14264 10955 11594 12113 12422 12870 12743 12971 12987
letališki potniški promet število potnikov (1000) 747 336 274 422 504 649 679 728 807 916
pristaniški potniški promet število potnikov (1000) 63 21 14 39 42 40 32 44 41 38
mestni javni potniški prevoz indeks (1990=100) 100 112 101 95 93 93 95 95 90 88
cestni javni potniški prevoz indeks (1990=100) 100 73 52 47 45 43 40 39 37 34
železniški notranji potniški prevoz indeks (1990=100) 100 73 56 60 62 64 66 66 67 67
letališki potniški promet indeks (1990=100) 100 45 37 56 67 87 91 97 108 123
pristaniški potniški promet indeks (1990=100) 100 33 22 62 67 64 51 70 65 60
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
mestni javni potniški prevoz število potnikov (1000) 130031 105599 103938 98373 100245 97227 93953 90654 90024 83500
cestni javni potniški prevoz število potnikov (1000) 74560 72504 57955 54538 43084 39759 37964 38532 38751 36720
železniški notranji potniški prevoz število potnikov (1000) 14171 13585 13593 14152 13985 14917 15275 15232 15753 15434
letališki potniški promet število potnikov (1000) 1012 906 885 948 1068 1246 1358 1569 1701 1462
pristaniški potniški promet število potnikov (1000) 38 34 42 47 42 35 30 51 50 78
mestni javni potniški prevoz indeks (1990=100) 78 63 62 59 60 58 56 54 54 50
cestni javni potniški prevoz indeks (1990=100) 27 26 21 19 15 14 14 14 14 13
železniški notranji potniški prevoz indeks (1990=100) 73 70 70 73 72 77 79 78 81 79
letališki potniški promet indeks (1990=100) 135 121 118 127 143 167 182 210 228 196
pristaniški potniški promet indeks (1990=100) 60 54 67 75 67 56 47 82 79 123
2010 2011 2012 2013 2014
mestni javni potniški prevoz število potnikov (1000) 47211 45980 42760 47751 47550
cestni javni potniški prevoz število potnikov (1000) 34769 32404 *
železniški notranji potniški prevoz število potnikov (1000) 15294 14838 14622 15563 14054
letališki potniški promet število potnikov (1000) 1425 1392 1216 1348 1373
pristaniški potniški promet število potnikov (1000) 71 133 99 95 87
mestni javni potniški prevoz indeks (1990=100) 28 27 27 30 30
cestni javni potniški prevoz indeks (1990=100) 12 12
železniški notranji potniški prevoz indeks (1990=100) 79 76 75 80 72
letališki potniški promet indeks (1990=100) 191 186 162 180 183
pristaniški potniški promet indeks (1990=100) 112 211 157 150 138
Slika PR01-3: Deleži uporabe prevoznih sredstev v potniškem prevozu v evropskih državah, 2012 (podatki temeljijo na potniških km)
Viri: 

EEA – Passenger transport modal split. European Environmental Agency, 2015 (Zajem podatkov: november, 2015)

Prikaži podatke
Madžarska Slovaška Bolgarija Češka Malta Romunija Belgija Avstrija Estonija Danska
osebni avtomobil potniški km (mio) 42 26.4 43.2 72.4 1.7 70.5 110.9 73.3 10.5 52.9
vlak potniški km (mio) 8.3 2.3 2.3 6.8 0 7 10.1 10.4 0.3 6.3
avtobus potniški km (mio) 17.4 6.6 11.4 16.1 0.5 13.9 20.4 9.6 2.5 7.4
Skupaj potniški km (mio) 67.7 35.3 56.9 95.2 2.2 91.3 141.4 93.2 13.2 66.5
osebni avtomobil % 62.1 74.9 75.9 76 76.7 77.2 78.4 78.6 79.4 79.4
vlak % 12.3 6.5 4.1 7.1 0 7.6 7.2 11.1 2.1 9.4
avtobus % 25.7 18.6 20 16.9 23.3 15.2 14.4 10.2 18.5 11.1
Španija Latvija Grčija Ciper Italija Švedska EU-27 Irska Francija Luksemburg
osebni avtomobil potniški km (mio) 339.1 14.3 100 5.8 719.6 98.4 1780.8 49 720.2 6.7
vlak potniški km (mio) 23.5 0.9 1.7 0 49.5 11 140.3 2 86.5 0.3
avtobus potniški km (mio) 60.9 2.5 22.1 1.3 103.9 8.8 305 7.5 48.6 0.9
Skupaj potniški km (mio) 423.4 17.7 123.8 7.1 873 118.2 2226.1 58.5 855.2 8
osebni avtomobil % 80.1 80.6 80.8 81.2 82.4 83.3 83.3 83.8 84.2 84.2
vlak % 5.5 5.3 1.3 0 5.7 9.3 7.3 3.4 10.1 4.3
avtobus % 14.4 14.1 17.9 18.8 11.9 7.4 9.4 12.8 5.7 11.4
Finska Nemčija Portugalska Poljska Slovenija Nizozemska Velika Britanija Litva
osebni avtomobil potniški km (mio) 63.4 852.3 87 273.5 24.9 147 679 38
vlak potniški km (mio) 4.1 85.6 4.2 19.8 0.8 16.5 52.9 0.4
avtobus potniški km (mio) 7.5 63.5 10.9 26.8 3.1 6.5 50.1 3.4
Skupaj potniški km (mio) 75 1001.4 102.2 320.1 28.9 170 782 41.8
osebni avtomobil % 84.5 85.1 85.2 85.5 86.2 86.5 86.8 90.9
vlak % 5.4 8.6 4.1 6.2 2.9 9.7 6.8 1
avtobus % 10.1 6.3 10.7 8.4 10.9 3.8 6.4 8.2
Slika PR01-4: Razklop med trendi rasti potniškega prometa BDP v Sloveniji in EU-28 , 2003 – 2013 glede na indeks (indeks, 2003=100)
Viri: 

European Commission, Statistical pocketbook 2015, Performance of passenger transport (pkm), 2015; Eurostat, Annual national accounts; SISTAT, Ekonomsko področje, Bruto domači proizvod

Prikaži podatke
2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
osebni avtomobil potniški km (mio) 21.3 22 22.5 23 24.4 24.9 25.8 25.6 25.5 25.3
vlak potniški km (mio) 0.8 0.7 0.7 0.7 0.7 0.8 0.8 0.7 0.7 0.7
avtobus potniški km (mio) 3.4 3.2 3.1 3.1 3.2 3.1 3.2 3.2 3.2 3.2
Skupaj potniški km (mio) 25.6 26 26.3 26.9 28.3 28.8 29.7 29.5 29.4 29.2
BDP euro na preb. 14876.9 17258.8 18165.1 19715.3 23863.2 27606 24707.7 23457.3 25018.8 22480.8
osebni avtomobil indeks 1 1 1 1.1 1.1 1.2 1.2 1.2 1.2 1.2
vlak indeks 1 0.9 0.9 0.9 0.9 0.9 0.9 0.9 0.9 0.9
avtobus indeks 1 0.9 0.9 0.9 1 1 1 0.9 0.9 0.8
BDP indeks 1 1.2 1.2 1.3 1.6 1.9 1.7 1.6 1.7 1.5
Razklop / 1 0.9 0.8 0.8 0.7 0.6 0.7 0.7 0.7 0.8
2013
osebni avtomobil potniški km (mio) 25.2
vlak potniški km (mio) 0.7
avtobus potniški km (mio) 3.3
Skupaj potniški km (mio) 29.2
BDP euro na preb. 23155
osebni avtomobil indeks 1.2
vlak indeks 1
avtobus indeks 0.9
BDP indeks 1.6
Razklop / 0.7

Cilji

- Povečanje obsega in kakovosti javnega potniškega cestnega in železniškega prometa (RePPRS).
- Razvoj intermodalnih vozlišč in povečanje vloge prevozov na srednje in kratke razdalje (Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013).
- Zagotovitev zanesljivega, varnega, cenovno konkurenčnega in okolju prijaznega potniškega prometa (Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013).
- Povečanje števila prepeljanih potnikov z vlaki (Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013).
- Do leta 2050 se mora večina potniškega prometa na srednje dolge razdalje, tj. okoli 300 km in več, preusmeriti na železnico (Bela knjiga, 2011).
- Do leta 2050 je treba vzpostaviti brezhibno delujoče in vseevropsko osrednje omrežje prometnih koridorjev, ki bo do leta 2030 omogočilo učinkovito prehajanje med načini prevoza (osrednje omrežje TEN-T), z visokokakovostnim in visokozmogljivim omrežjem ter pripadajočimi informacijskimi storitvami (Bela knjiga, 2011).
- Do leta 2050 je treba vsa letališča osrednjega omrežja povezati z železniškim, po možnosti visokohitrostnim omrežjem (Bela knjiga, 2011).
- Doseganje pomembnega razklopa med rastjo prometa in BDP za zmanjševanje zastojev in drugih negativnih vplivov prometa (6. Okoljski akcijski program EU 2002-2012).


Obseg in sestava potniškega prevoza in prometa je pomemben kazalec delovanja prometnega sistema, saj prikazuje, koliko in kako potujejo prebivalci neke države, regije, mesta ipd.. Izbor prevoznega sredstva je pomemben zaradi razlik v okoljski, gospodarski in družbeni učinkovitosti posameznih potovalnih načinov in zato različnih učinkov njihove uporabe.

Glede na obstoječe analize ter s pomočjo posrednih podatkov, kot so rast BDP, vse manjše povpraševanje po javnem potniškem prevozu, rast motorizacije, poraba energije v prometu in obremenitev cestne infrastrukture sklepamo, da se celoten obseg potniškega prevoza razvija v okoljsko problematični smeri, predvsem zaradi daljšega obdobja rasti uporabe osebnega avtomobila in letal.

Hitra rast uporabe osebnih avtomobilov po osamosvojitvi je v Sloveniji, tako kot tudi v drugih državah, eden največjih okoljskih izzivov. Leta 2010 je bilo po podatkih podjetja OMEGA consult, d.o.o. v Sloveniji z osebnimi avtomobili opravljenih skoraj 26 milijard potniških kilometrov, kar je skoraj dvakrat več kot leta 1990 oziroma 26 % več kot leta 2000. Čeprav se je rast z gospodarsko recesijo ustavila, uporaba osebnih avtomobilov ostaja prevladujoč način premikanja prebivalcev Slovenijie.

Po oceni obsega prevoza z osebnimi avtomobili, ki jo vsako leto pripravi Direkcija RS za ceste, je bilo na slovenskih državnih cestah leta 2013 opravljenih skoraj 10,5 milijard voznih kilometrov z osebnimi avtomobili, kar je nekoliko manj kakor na vrhuncu leta 2011 (slabih 11 milijard voznih kilometrov), a za četrtino več kakor leta 2000 (DRSC, 2013). Ta ocena temelji na izračunu iz dolžine državnega cestnega omrežja in njegove povprečne obremenitve z osebnimi avtomobili. Opozoriti je treba, da gre v tem primeru le za oceno prometnega dela, ki ne upošteva dejanske dolžine opravljenih poti in prometa na drugih (lokalnih) cestah v državi, zato ni primerno nadomestilo za podatke, ki bi jih dobili z državno prometno študijo.

Drugi kopenski prevozni načini po obsegu in rasti zaostajajo za osebnim avtomobilskim prevozom. Stanje je najbolj zaskrbljujoče v cestnem javnem potniškem prevozu, kamor spada javni medkrajevni linijski avtobusni prevoz slovenskih prevoznikov. Z njim sta bila leta 2011 opravljena 702 milijona potniških kilometrov, kar je 89 % manj kot leta 1990 oziroma 55 % manj kot leta 2000. Podatke o cestnem javnem potniškem prevozu, ki vključujejo avtobusni prevoz po ozemlju Slovenije ne glede na državo registracije vozila, zbira tudi podjetje OMEGA consult, d.o.o.. Po njihovih podatkih je bilo leta 2010 v Sloveniji z avtobusi opravljenih 3.183 milijonov potniških kilometrov, kar je 51 % manj kot leta 1990 oziroma 9 % manj kot leta 2000.

Železniški notranji potniški prevoz je po velikem padcu v 90. letih v zadnjem desetletju znova počasi naraščal, čeprav zadnji dve leti ponovno upada. Leta 2011 je bilo namreč opravljenih 641 milijonov potniških kilometrov, kar je sicer 45 % manj kot leta 1990, a hkrati 8 % več kot leta 2000.

V zadnjem desetletju je število potnikov v medkrajevnem avtobusnem prevozu upadlo za 53 %, na mestnih avtobusih pa za 36 %. Leta 2011 se je z medkrajevnimi avtobusi popeljalo 32,4 milijonov potnikov, z mestnimi avtobusi pa 46 milijonov potnikov. Železniškega notranjega potniškega prevoza se je v istem letu poslužilo 14,8 milijona potnikov. V zadnjih letih je zaradi vstopa Slovenije v EU in schengensko območje ter ponudbe nizko-cenovnih letalskih prevoznikov hitro naraščalo število letalskih potnikov, ki jih je bilo največ v času našega predsedovanja EU leta 2008 (1,7 milijona). V pristaniškem prometu je bil v letu 2011 zabeležen skokovit porast števila potnikov in sicer z 71 tisoč v letu 2010 na 133 tisoč v 2011. Po letu 2008 oziroma 2009 je bil opazen upad števila potnikov v vseh vrstah prevoza oziroma prometa, kar je najverjetneje odraz takrat nastale svetovne gospodarske krize.

Številni kazalci (razvoj motorizacije, naložbe v infrastrukturo, spreminjanje razmestitve poselitve, nekonkurenčnost javnega potniškega prometa itd.) kažejo k nadaljevanju izrazite avtomobilizacije potniškega prevoza v Sloveniji. K temu prispeva predvsem država, pa tudi lokalne skupnosti, ki s svojimi načini reševanja prometne problematike takšne usmeritve spodbujajo. Kljub temu razmere na urbanih območjih, ki so kot poselitvena središča najbolj obremenjena s prometom in njegovimi posledicami, silijo mestne in državno upravo v drugačno ukrepanje. Zato v zadnjih letih prve premike k trajnostnemu razvoju prometa opažamo prav na ravni mest.

V državah EU v potniškem prevozu prevladuje raba osebnih avtomobilov, saj je bilo z njimi leta 2012 v EU – 28 opravljenih več kot 83 % vseh potniških kilometrov. Kljub slabi zastopanosti v skupnem deležu potniškega prevoza je predvsem v najbolj razvitih državah članicah EU opazna rast povpraševanja po železniškem in avtobusnem prevozu. V Sloveniji je bila po podatkih EEA raba osebnih avtomobilov leta 2012 skoraj 87-odstotna, kar jo uvršča nad evropsko povprečje oziroma med države, ki večino potniškega prevoza opravijo z osebnim avtomobilom. Povpraševanje po javnem potniškem prevozu se je v Evropi po letu 2008 zmanjšalo, predvsem zaradi negativnih posledic svetovne gospodarske krize.

Rast prometa v Sloveniji se je s pojavom recesije 2008 ustavila. Od takratne je razklop med rastjo prometa in gospodarstva stabilen in okoljsko ugoden. Potniški promet  je  v Sloveniji  začel  naraščati  po  vstopu v Evropsko  unijo. Največ prevoženih potniških kilometrov je bilo v letu 2009, število potniških kilometrov je namreč od leta 2003 do 2009 poraslo za približno 14 %. V času gospodarske krize pa je potniški promet upadel za približno 2 % do leta 2013.  BDP je naraščal hitro do leta 2008, nato pa je stagniral v času gospodarske krize. Trend potniškega prometa v državah EU-28 je podoben kot v Sloveniji. Ta je namreč od leta 2003 do 2009 narastel za 14 %. BDP pa je po daljšem trendu naraščanja upadel v letih 2009 in 2010. Razklop je opazen tudi pri državah EU-28. Tukaj so potniški kilometri od leta 2003 do leta 2009 porasli za 4 %, od tu dalje so stagnirali. BDP je po manjšem upadu zaradi gospodarske krize leta 2009 ponovno narastel za 9 % do leta 2013.


Podatki za Slovenijo (povzeto po SURS):

Cilji so povzeti po: Resoluciji o prometni politiki Republike Slovenije (RePPRS) (Ur.l.RS, št. 58/06), Operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013 ter Beli knjigi: Načrt za enotni evropski prometni prostor – Na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu.
Izvorna baza podatkov oz. vir:
- Statistični letopisi RS 1992–2013

- Statøpis – Statistični pregled Slovenije 2014,
- SI-STAT podatkovni portal > Ekonomsko področje > Transport > Transport po panogah > Potniški prevoz in promet, Slovenija, letno
- SI-STAT podatkovni portal > Ekonomsko področje > Transport > Cestni potniški prevoz > Mestni potniški prevoz, Slovenija, letno
- SI-STAT podatkovni portal > Ekonomsko področje > Transport > Železniški potniški prevoz > Železniški potniški prevoz, Slovenija, četrtletno
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS (SURS)
Datum zajema podatkov za kazalec: november 2015
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Podatke o obsegu in sestavi potniškega prevoza in prometa v Sloveniji zbira SURS in jih objavlja v redni letni serijski publikaciji Statistični letopis Republike Slovenije in v podatkovnem portalu SI-STAT. Notranji prevoz in promet se je v vseh panogah transporta, do vključno leta 1991 nanašal na ozemlje nekdanje Jugoslavije, od tedaj pa na ozemlje Slovenije.
Izračun za pridobivanje podatkov o cestnem prevozu z osebnimi avtomobili in avtobusi je opravljalo  podjetje OMEGA consult, d. o. o., po naročilu Direkcije RS za ceste v okviru poročanja za bazo IRTAD (International Traffic Safety Data and Analysis Group) pod okriljem OECD/ECMT Transport Research Centre. Viri podatkov za študije podjetja OMEGA consult, d. o. o. so različne podatkovne baze (Matični register vozil in listin – Ministrstvo za notranje zadeve RS, Banka cestnih podatkov – Direkcija RS za ceste) in drugi viri (podatki o prodanem gorivu, podatki iz Popisa 2002 – Statistični urad RS, podatki o povprečnem letnem dnevnem prometu – Direkcija RS za ceste). Podatki o voznih in potniških kilometrih so le del podatkov za IRTAD bazo in so v glavnem namenjeni za pridobitev podatkov o izpostavljenosti cestnoprometnim nesrečam. Podatki do leta 2001 niso objavljeni na internetu, prav tako podatki za 2011 niso več javno dostopni. Cestni potniški prevoz z osebnimi avtomobili in avtobusi vključuje prevoz z osebnimi vozili in avtobusi po ozemlju Slovenije ne glede na državo registracije vozila. O cestnem javnem potniškem prevozu od leta 2004 poročajo poslovni subjekti, ki so registrirani za to dejavnost in imajo pogodbo o koncesiji za opravljanje gospodarske javne službe ter v skladu z Zakonom o prevozih v cestnem prometu opravljajo javni linijski prevoz potnikov v cestnem prometu na najmanj petih linijah. Izbor poročevalskih enot pripravijo v januarju tekočega leta na osnovi seznama koncesionarjev, ki jim ga posreduje Direkcija Republike Slovenije za ceste. Zbirajo se podatki o številu prepeljanih potnikov, o številu prevoženih kilometrov, o številu in dolžini linij ter o prevoznih sredstvih in njihovi izkoriščenosti. Prevoz potnikov s taksiji in osebnimi avtomobili ni upoštevan.
V okviru raziskovanj o cestnem potniškem prevozu so zbrani tudi podatki o mestnem potniškem prevozu, ki pa so prikazani ločeno (in torej niso vključeni v podatke o cestnem javnem potniškem prevozu). Podatki o mestnem javnem potniškem prevozu se nanašajo na mestni potniški prevoz v Ljubljani in Mariboru, od leta 2004 pa tudi na prevoz v nekaterih drugih mestih, v katerih poteka mestni potniški prevoz. V skladu z zakonom o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 59/01) je nekoliko spremenjena metodologija statističnega raziskovanja mestnega javnega potniškega prevoza (definicija primestnega prevoza npr. ni več potrebna), zato podatki od leta 2001 za Maribor niso primerljivi s podatki za pretekla leta. Podatki za 2011 niso dostopni.
Podatke o železniškem prevozu poročajo Slovenske železnice, in sicer od 17. 7. 1992, pred tem pa jih je sporočalo Železniško gospodarstvo (ŽG) Ljubljana (ustanovljeno 1973). Železniški potniški prevoz vključuje prevoz z vlaki na ozemlju Slovenije, torej je zajet le notranji železniški potniški prevoz, ki je prevoz med dvema krajema (krajem vstopanja in krajem izstopanja iz železniškega vozila), ki se nahajata v isti državi (Sloveniji), ki pa lahko vključuje tudi tranzit skozi drugo državo. V podatke o letališkem prometu so vključeni potniki, ki so na katero izmed treh slovenskih mednarodnih letališč pripotovali, in tisti, ki so iz njih odpotovali.
V podatke o pristaniškem prometu so vključeni potniki, ki so v katero izmed treh slovenskih pristaniščih (Koper/Capodistria, Izola/Isola in Piran/Pirano) pripotovali, in tisti, ki so iz njih odpotovali.
Metodologija obdelave podatkov: Obseg in sestavo potniškega prevoza izražamo s potniškim kilometrom. Potniški kilometer (pkm) je vsota zmnožkov števila potnikov in razdalj, na katerih so se ti peljali. Obseg potniškega prevoza izražamo s seštevkom vseh opravljenih potniških kilometrov v obravnavanem prostoru in v določenem času, sestavo pa z deležem potniških kilometrov (ang. modal split) po posameznih vrstah prevozov (cestni, železniški, pomorski in zračni prevoz). Število prepeljanih potnikov je število oseb, ki so kupile vozovnico ali imajo kak drug ustrezni dokument in so vstopile v prevozno sredstvo z namenom, da se pripeljejo do namembne postaje.
Informacije o kakovosti kazalca z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov:
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so del poročanja in so zato mednarodno primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki se nanašajo na daljši časovni niz.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso izdelani.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države (povzeto po EEA):

Izvorna baza podatkov oz. vir: EUROSTAT > Transport > Transport, volume and modal split > Modal split of passenger transport (tran_hv_psmod)
Skrbnik podatkov: EUROSTAT. EEA povzame podatke v kazalcu Passenger transport demand (CSI 035).
Datum zajema podatkov za kazalec: november 2015
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki o obsegu in sestavi potniškega prevoza so pridobljeni s skupnim vprašalnikom za statistiko transporta, ki so ga pripravili Eurostat, Mednarodni transportni forum (ITF) in Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (UNECE). Od leta 2003 se podatki za železniški prevoz v okviru EU zbirajo ločeno na podlagi Uredbe EU o statistiki železniškega prometa (ES št. 91/2003). Države morajo poročati o vseh prevozih na njihovem ozemlju, ne glede na državo v kateri je vozilo registrirano. Ker med državami članicami EU ni dogovora o tem na kak način bi evidentirali potniške kilometre za mednarodne lete znotraj EU so podatki o letalskem prevozu nezanesljivi in niso vključeni v ta kazalec.
Metodologija obdelave podatkov: Manjkajoče vrednosti so bile pridobljene z uporabo metod linearne interpolacije in ekstrapolacije ter z upoštevanjem stanja v sosednjih državah z najbolj podobnimi gibanji v potniškem prometu.
Geografska pokritost: EU-28 vključuje skupino starih članic EU-15 (Belgija, Danska, Nemčija, Grčija, Španija, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Portugalska, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo) ter novih članic EU-13 (Poljska, Češka, Slovaška, Slovenija, Madžarska, Estonija, Litva, Latvija, Malta, Ciper, Bolgarija, Hrvaška in Romunija)
Informacije o kakovosti kazalca z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov:
- Prednosti in slabosti kazalca: Obseg potniškega prevoza je v nekaterih državah nepopoln, predvsem zaradi pomanjkanja podatkov o prevozu z osebnimi avtomobilom. Podatki se štejejo za zanesljive in konsistentne za države EU-15, medtem ko so za srednje in vzhodnoevropske države na splošno veliko manj zanesljivi in medsebojno primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki se nanašajo na daljši časovni niz.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 2 (ker vozni km bolj neposredno prikazuje okoljske vplive prometnih gibanj, bi bil boljša enota za merjenje obsega in sestave potniškega prevoza)
Točnost: 3 (pkm niso izmerjeni, ampak so samo ocenjeni (večje netočnosti se pojavljajo pri osebnem avtomobilu kot pri ostalih prevoznih načinih); različni viri podatkov (Eurostat, ECMT, UNECE itd.))
Časovna primerljivost: 2 (nekaj ekstrapolacij za obdobje 1990–1992 in 2001)
Prostorska primerljivost: 2 (določene razlike med državami v smislu (ne)upoštevanja nekaterih prevoznih sredstev);

Drugi viri in literatura

- Aerodrom Ljubljana, 2011. Promet.
- Bela knjiga, 2011.Načrt za enotni evropski prometni prostor – Na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu.
- DI, 2013. Prometni podatki. Ljubljana, Direkcija RS za infrastrukturo.
- EEA, 2014. Passenger transport demand (CSI 035). Evropska agencija za okolje.
- SURS, 2004. Glosar za statistiko transporta. Prevod dela: Glossary for Transport Statistics (UNECE, ECMT, Eurostat). Ljubljana, Statistični urad RS.


TWITTER