KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Z nitrati je najbolj obremenjena podzemna voda v medzrnskih vodonosnikih, še posebej na področju severovzhodne Slovenije. Podzemna voda v kraških in razpoklinskih vodonosnikih je zaradi geografskih danosti, manjše poseljenosti in redkejših kmetijskih površin manj obremenjena z nitrati. Na vodnih telesih Savinjske, Dravske in Murske kotline povprečne letne vrednosti nitrata v obdobju od leta 1998 do leta 2018 kažejo statistično značilne trende upadanja vsebnosti nitratov. Prvič smo statistično značilen trend upadanja vsebnosti nitratov opazili tudi na vodnem telesu Savska kotlina in Ljubljansko barje. Na ostalih vodnih telesih upadanja vsebnosti nitratov niso statistično značilna.


Kazalec prikazuje vsebnosti nitratov v vzorcih podzemne vode. Izračunane so povprečne letne vrednosti za posamezna merilna mesta, vodna telesa ter vso Slovenijo in Evropo.

Nitrati v podzemni vodi so lahko naravnega izvora. Naravno ozadje nitratov je odvisno od geološke sestave vodonosnikov in je v Sloveniji nižje od 10 mg NO3/l. Povišane vsebnosti nitratov v podzemni vodi pa so posledica človekovih dejavnosti, predvsem kmetijstva. Nitrati se lahko v podzemni vodi pojavijo tudi zaradi neurejenega odvajanja komunalnih odpadnih voda. Podzemna voda v Sloveniji predstavlja glavni vir pitne vode.


Grafi

Slika VD05-1: Povprečne letne vrednosti vsebnosti nitratov v vzorcih podzemne vode na merilnih mestih državnega monitoringa 2015
Viri: 

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2019

Prikaži podatke
Slika VD05-2: Povprečna vrednost vsebnosti nitratov v Evropi in Sloveniji ter slovenskih vodnih telesih podzemne vode s pretežno medzrnskimi (aluvijalnimi) oziroma kraško-razpoklinskimi vodonosniki
Prikaži podatke

Slovenija - aluvialni vodonosniki [mg/l]

Slovenija - kraško-razpoklinski vodonosniki [mg/l]

Slovenija - povprečje [mg/l]

Evropa - povprečje [mg/l]

2004

40,56

7,48

15,36

20,04

2005

40,29

7,39

15,23

19,72

2006

38,59

7,41

14,84

19,50

2007

31,75

7,33

13,15

19,27

2008

32,77

6,78

12,97

19,20

2009

32,87

6,58

12,84

19,12

2010

31,95

5,50

11,80

19,28

2011

31,20

6,60

12,50

19,28

2012

30,20

5,36

11,28

19,28

2013

32,30

5,27

11,70

19,28

2014

32,21

5,27

11,69

19,28

2015

31,05

5,78

11,80

19,28

2016

25,35

5,50

11,44

19,28

2017

31,73

5,90

12,05

19,28

2018

31,95

5,61

11,88

19,28

Slika VD05-3: Povprečne letne vrednosti nitratov v podzemni vodi na bolj obremenjenih vodnih telesih
Prikaži podatke

1001 Savska kotlina in Ljubljansko barje [mg/l]

1002 Savinjska kotlina [mg/l]

1003 Krška kotlina [mg/l]

3012 Dravska kotlina [mg/l]

4016 Murska kotlina [mg/l]

standard kakovosti [mg/l]

1998

23,39

50,01

21,84

45,10

47,63

50

1999

22,80

43,78

23,80

48,37

39,75

50

2000

21,64

47,21

20,39

45,44

47,34

50

2001

21,94

55,49

25,68

46,46

50

2002

20,68

43,88

32,96

39,70

34,43

50

2003

20,70

50,45

22,34

40,29

39,86

50

2004

20,90

65,03

29,44

49,45

37,98

50

2005

22,90

57,83

24,76

54,01

41,99

50

2006

22,70

45,37

26,94

53,25

44,67

50

2007

18,38

47,29

21,10

39,12

32,88

50

2008

19,57

48,65

23,16

40,28

32,20

50

2009

20,63

44,83

24,19

42,13

32,57

50

2010

19,21

42,52

24,05

42,18

31,78

50

2011

19,20

43,20

21,60

39

32,90

50

2012

18,23

46,91

23,66

35,56

26,65

50

2013

18,93

40,24

28,67

42,31

31,36

50

2014

18,80

43,98

24,52

40,00

33,73

50

2015

17,96

44,66

23,64

40,27

28,73

50

2016

16,75

42,02

24,53

38,51

30,32

50

2017

16,83

49,85

24,13

39,09

28,75

50

2018

18,78

44,41

25,71

39,66

31,19

50

Slika VD05-4: Trend zmanjševanja vsebnosti nitrata v vodnih telesih Savinjske, Murske in Dravske kotline v obdobju 1998-2018
Viri: 

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2019

Prikaži podatke

Cilji

- skrb za boljše stanje vodnega okolja

- zmanjšanje emisij iz razpršenih virov (intenzivno kmetijstvo, razpršena poselitev brez urejenega čiščenja odpadnih voda)

- dobro stanje podzemne vode do leta 2015

- zniževanje vsebnosti nitratov v čezmerno obremenjeni podzemni vodi pod 50 mg NO3/l ter zaustavitev naraščajočih trendov


Slovenija je razdeljena na 21 vodnih teles podzemne vode. V letu 2018 je v Sloveniji potekalo obratovalno spremljanje stanja kakovosti podzemnih voda. V program monitoringa je bilo vključeno 176 merilnih mest, razporejenih po 14 vodnih telesih. V letih 2014 in 2015 smo merilno mrežo razširili z novimi objekti, zgrajenimi v okviru projekta BOBER. Objekti so bili zgrajeni na bolj obremenjenih vodnih telesih. V program monitoringa so bila vključena z nitrati je najbolj obremenjena vodna telesa v medzrnskih vodonosnikih in kraško-razpoklinska vodna telesa, kjer se nahajajo večja zajetja pitne vode in kjer analiza pritiskov kaže, da bi lahko prišlo do onesnaženja virov pitne vode.

Povprečne vsebnosti nitratov v podzemni vodi v Sloveniji so nižje kot je povprečje v evropskih državah.

Podzemna voda je v kraških in razpoklinskih vodonosnikih zaradi geografskih danosti, manjše poseljenosti in redkejših kmetijskih površin manj obremenjena z nitrati. To so potrdili rezultati državnega monitoringa tudi v letu 2018. V večini vodnih teles podzemne vode s pretežno kraškimi in razpoklinskimi vodonosniki so povprečne letne vsebnosti nitratov nižje od 10 mg NO3/l, nikjer pa niso presegle 25 mg NO3/l.

Kmetijstvo je najbolj razvito v severno-vzhodnem in osrednjem delu Slovenije in sicer v ravninskih predelih rečnih dolin (Drava, Mura, Savinja, Sava), kjer prevladujejo vodonosniki z medzrnsko poroznostjo (aluvialni vodonosniki). To se odraža tudi na vsebnosti nitratov v podzemni vodi, ki so večinoma višje od naravnega ozadja, na mnogih merilnih mestih tudi višje od standarda 50 mg NO3/l. Najbolj obremenjena vodna telesa so Savinjska kotlina, Dravska kotlina in Murska kotlina, vendar od leta 2007 naprej povprečne letne vrednosti nitratov v teh vodnih telesih ne presegajo več standarda kakovosti.

Povprečne letne vrednosti nitrata v vodnih telesih z aluvialnimi vodonosniki, ki so najbolj obremenjeni z nitrati v obdobju od leta 1998 do leta 2018 kažejo statistično značilne trende upadanja vsebnosti nitratov na vodnih telesih Savinjske, Dravske in Murske kotline in v letu 2018 prvič tudi Savska kotlina in Ljubljansko barje. Na ostalih vodnih telesih upadanja vsebnosti nitratov niso statistično značilna. Tako rezultati državnega monitoringa podzemne vode lahko vsaj na nekaterih vodnih telesih potrjujejo pozitivne učinke, ki bi bili lahko posledica ukrepov za zniževanje vnosa dušika v tla.


Cilji povzeti po:

- Skrb za boljše stanje vodnega okolja - prednostno področje v Nacionalnem programu varstva okolja, Ur. l. RS 83/99 in v Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja 2005 – 2012, Ur. l. RS 2/06: zmanjšanje emisij iz razpršenih virov - intenzivno kmetijstvo, razpršena poselitev brez urejenega čiščenja odpadnih voda (člen 6.1.1)

- Zniževanje vsebnosti nitratov v čezmerno obremenjeni podzemni vodi pod 50 mg NO3/l ter zaustavitev naraščajočih trendov v skladu z Uredbo o stanju podzemnih voda, Uradni list RS, št. 25/09, 68/12 in 66/16

- Okoljski cilji Vodne direktive (2000/60/ES): dobro stanje podzemne vode do leta 2015 (člen 4)

Podatki za Slovenijo:

Izvorna baza podatkov oz. vir:

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda ARSO

 

Skrbnik podatkov:

Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za hidrologijo in stanje okolja, Sektor za kakovost voda

 

Datum zajema podatkov za kazalec:

november 2019

 

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:

Podzemna voda se na merilnih mestih vzorči 1 do 2 krat letno. Kakovost podzemne vode glede na vsebnost nitratov se določa skladno z obstoječo zakonodajo:

- Uredba o stanju kakovosti podzemne vode, Uradni list RS, št. 25/09, 68/12 in 66/16

- Metodologija za ugotavljanje stanja vodnih teles podzemne vode,

- Pravilnik o monitoringu podzemnih voda, Uradni list RS, 31/2009

 

V skladu s Pravilnikom o določitvi vodnih teles podzemnih voda (Uradni list RS št. 63/05) je bilo v Sloveniji določeno 21 vodnih teles podzemne vode.

Izvajanje monitoringa ter oceno stanja kakovosti podzemnih voda v Sloveniji urejata Uredba o stanju podzemne vode (Uradni list RS, št. 25/09, 68/12 in 66/16) in Pravilnik o monitoringu podzemnih voda (Uradni list RS št. 31/2009, ). Podzemna voda je v skladu z Uredbo prekomerno obremenjena z nitrati, kadar so vsebnosti nitratov višje od 50 mg NO3/l. V pravilniku je predpisano nadzorno in operativno spremljanje stanja kakovosti podzemne vode. Nadzorno spremljanje stanja se izvede na vseh vodnih telesih, a le enkrat v obdobju izvajanja načrta upravljanja voda. Operativno spremljanje stanja pa se izvaja stalno, a le na vodnih telesih, za katera obstaja verjetnost, da ne bodo dosegla zastavljenih kakovostnih ciljev, na vodnih telesih, ki so pomembna za vodooskrbo večjega števila prebivalcev ter na vodnih telesih, kjer bi glede na rabo tal lahko prišlo do večjega onesnaženja podzemne vode. Zato v programe monitoringov vsako leto niso vključena vsa vodna telesa. V letih 2007 in 2008 je bila mreža merilnih mest pregledana z namenom zagotoviti večjo reprezentativnost merilnih mest, kar nam omogoča določanje kemijskega stanja podzemnih voda z višjo stopnjo zanesljivosti.

Na vsakem merilnem mestu znotraj vodnega telesa se izračuna letna povprečna vrednost nitratov. Če so letne povprečne vrednosti na vseh merilnih mestih znotraj vodnega telesa podzemne vode nižje od standarda, se oceni, da podzemna voda ni obremenjena. V nasprotnem primeru se za vodno telo določi delež podzemne vode, ki je obremenjena z nitrati in na podlagi deleža onesnažene vode določimo kemijsko stanje (dobro ali slabo).

 

Metodologija obdelave podatkov: :

Izračunana je bila povprečna vrednost za:

- merilna mesta: merilna mesta: iz vrednosti posameznih meritev v določenem letu

- vodna telesa: iz letnih povprečnih vrednosti merilnih mest, ki pripadajo določenem vodnem telesu

- Slovenija oz. skupini vodnih teles: iz povprečnih vrednosti vodnih teles. Za vodna telesa, ki v določenem letu niso bila vključena v monitoring se za izračun povprečja upošteva zadnja izmerjena vrednost.

V primeru, da je bila vsebnost nitrata pod mejo določljivosti (LOQ), smo pred izračunom povprečne letne vrednosti posameznega pesticida LOQ vrednost nadomestili s polovično vrednostjo.

Podatki za nitrate dosegljivi na spletni strani ARSO www.arso.gov.si

Podatki za Evropo: :

Izvorna baza podatkov oz. vir: Waterbase_groundwater_v14 in kazalec Nutrients in freshwater (CSI 020) - Assessment published Dec 2013
Skrbnik podatkov: Evropska agencija za okolje (EEA)
Datum zajema podatkov za kazalec: julij 2019
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Waterbase vsebuje podatke zbrane s poročevalskim procesom WISE-SoE (prej Eionet-water in Eurowaternet) iz validiranih državnh zbirk podatkov posameznih držav članic EEA. Podatki, zbrani s pomočjo WISE-SoE postopka zbiranja podatkov, so iz statistično stratificiranh merilnih mest za spremljanje podzemne vode in so primerljivi na evropski ravni.
Metodologija obdelave podatkov: : Kazalec je izračunan iz povprečij vrednosti za vodna telesa, ki so jih poročale države članice EEA. Več na: Nutrients in freshwater (CSI 020) .

 

Viri in literatura
Pravilnik o določitvi vodnih teles podzemnih voda, Uradni list RS, št. 63/05.
Pravilnik o pitni vodi, Uradni list RS št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09.
Uredba o stanju podzemnih voda, Uradni list RS, št. 25/2009, 68/2012.
Pravilnik o monitoringu podzemnih voda, Uradni list RS, 31/09.


Povezani kazalci


TWITTER