KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Z nitrati je najbolj obremenjena podzemna voda v medzrnskih vodonosnikih, še posebej na področju severovzhodne Slovenije. Podzemna voda v kraških in razpoklinskih vodonosnikih je zaradi geografskih danosti, manjše poseljenosti in redkejših kmetijskih površin manj obremenjena z nitrati. Na vodnih telesih Savinjske, Dravske in Murske kotline povprečne letne vrednosti nitrata v obdobju od leta 1998 do leta 2015 kažejo statistično značilne trende upadanja vsebnosti nitratov. Na ostalih vodnih telesih upadanja vsebnosti nitratov niso statistično značilna.


Kazalec prikazuje vsebnosti nitratov v vzorcih podzemne vode. Izračunane so povprečne letne vrednosti za posamezna merilna mesta, vodna telesa ter vso
Slovenijo in Evropo.

Nitrati v podzemni vodi so lahko naravnega izvora. Naravno ozadje nitratov je odvisno od geološke sestave vodonosnikov in je v Sloveniji nižje od 10 mg
NO3/l. Povišane vsebnosti nitratov v podzemni vodi pa so posledica človekovih dejavnosti, predvsem kmetijstva. Nitrati se lahko v podzemni vodi pojavijo
tudi zaradi neurejenega odvajanja komunalnih odpadnih voda. Podzemna voda v Sloveniji predstavlja glavni vir pitne vode.


Grafi

Slika VD05-1: Povprečne letne vrednosti vsebnosti nitratov v vzorcih podzemne vode na merilnih mestih državnega monitoringa 2015
Viri: 

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2016

Slika VD05-2: Povprečna vrednost vsebnosti nitratov v Evropi in Sloveniji ter slovenskih vodnih telesih podzemne vode s pretežno medzrnskimi (aluvijalnimi) oziroma kraško-razpoklinskimi vodonosniki.
Viri: 

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2016; EEA Waterbase_groundwater_v14, 2016

Prikaži podatke
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
Slovenija - aluvialni vodonosniki mg/l 40.6 40.3 38.6 31.8 32.8 32.9 31.9 31.2 30.2 32.3
Slovenija - kraško-razpoklinski vodonosniki mg/l 7.5 7.4 7.4 7.3 6.8 6.6 5.5 6.6 5.4 5.3
Slovenija - povprečje mg/l 15.4 15.2 14.8 13.1 13 12.8 11.8 12.5 11.3 11.7
Evropa - povprečje mg/l 19.3 19.9 20.4 20.4 19.7 19.2 19.3 19.3 19.1
2014 2015
Slovenija - aluvialni vodonosniki mg/l 32.2 31.1
Slovenija - kraško-razpoklinski vodonosniki mg/l 5.3 5.8
Slovenija - povprečje mg/l 11.7 11.8
Evropa - povprečje mg/l
Slika VD05-3: Povprečne letne vrednosti nitratov v podzemni vodi bolj obremenjenih vodnih telesih
Viri: 

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2016

Prikaži podatke
1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
1001 Savska kotlina in Ljubljansko barje mg/l 23.4 22.8 21.6 21.9 20.7 20.7 20.9 22.9 22.7 18.4
1002 Savinjska kotlina mg/l 50 43.8 47.2 55.5 43.9 50.5 65 57.8 45.4 47.3
1003 Krška kotlina mg/l 21.8 23.8 20.4 25.7 33 22.3 29.4 24.8 26.9 21.1
3012 Dravska kotlina mg/l 45.1 48.4 45.4 46.5 39.7 40.3 49.5 54 53.3 39.1
4016 Murska kotlina mg/l 47.6 39.8 47.3 34.4 39.9 38 42 44.7 32.9
standard kakovosti mg/l 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
1001 Savska kotlina in Ljubljansko barje mg/l 19.6 20.6 19.2 19.2 18.2 18.9 18.8 18
1002 Savinjska kotlina mg/l 48.7 44.8 42.5 43.2 46.9 40.2 44 44.7
1003 Krška kotlina mg/l 23.2 24.2 24.1 21.6 23.7 28.7 24.5 23.6
3012 Dravska kotlina mg/l 40.3 42.1 42.2 39 35.6 42.3 40 40.3
4016 Murska kotlina mg/l 32.2 32.6 31.8 32.9 26.7 31.4 33.7 28.7
standard kakovosti mg/l 50 50 50 50 50 50 50 50
Slika VD05-4: Povprečne letne vrednosti nitratov v podzemni vodi na bolj obremenjenih merilnih mestih
Viri: 

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2016

Prikaži podatke
1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
Lipovci mg/l 127.3 120.3 128.6 105.9 95.2 94.5 100 110.3 92.8
Lancova vas mg/l 76.2 73 81.1 85.3 82 79.7 87.1 93 94.5 86.5
Šempeter mg/l 97 84.2 77.6 106.1 99.7 95.2 125.5 95.5 74 75.3
Godešič mg/l 58.5 64.4 67.2 76.9 62 59.8 59.1 67.8 66.3 60.7
standard kakovosti mg/l 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Lipovci mg/l 86.5 82 73 91 80 45.5 59 73
Lancova vas mg/l 91 88.5 77.5 82 77.5 75.5 75.5 62
Šempeter mg/l 88.5 75 62 64.5 73 73.5 69 62
Godešič mg/l 68.3 63.7 64.2 67.3 73.3 58 55.5 55.5
standard kakovosti mg/l 50 50 50 50 50 50 50 50
Slika VD05-5: Trend zmanjševanja vsebnosti nitrata v vodnih telesih Savinjske, Murske in Dravske kotline v obdobju 1998-2015
Viri: 

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2016


Cilji

- skrb za boljše stanje vodnega okolja

- zmanjšanje emisij iz razpršenih virov (intenzivno kmetijstvo, razpršena poselitev brez urejenega čiščenja odpadnih voda)

- dobro stanje podzemne vode do leta 2015

- zniževanje vsebnosti nitratov v čezmerno obremenjeni podzemni vodi pod 50 mg NO3/l ter zaustavitev naraščajočih trendov


Slovenija je razdeljena na 21 vodnih teles podzemne vode. V letu 2015 je v Sloveniji potekalo obratovalno spremljanje stanja kakovosti podzemnih voda. V
program monitoringa je bilo vključeno 194 merilnih mest, razporejenih po 14 vodnih telesih. V letih 2014 in 2015 smo merilno mrežo razširili z novimi
objekti, zgrajenimi v okviru projekta BOBER. Objekti so bili zgrajeni na bolj obremenjenih vodnih telesih. V program monitoringa so bila vključena z
nitrati je najbolj obremenjena vodna telesa v medzrnskih vodonosnikih in kraško-razpoklinska vodna telesa, kjer se nahajajo večja zajetja pitne vode in
kjer analiza pritiskov kaže, da bi lahko prišlo do onesnaženja virov pitne vode.

Povprečne vsebnosti nitratov v podzemni vodi v Sloveniji so nižje kot je povprečje v evropskih državah.

Podzemna voda je v kraških in razpoklinskih vodonosnikih zaradi geografskih danosti, manjše poseljenosti in redkejših kmetijskih površin manj obremenjena z
nitrati. To so potrdili rezultati državnega monitoringa tudi v letu 2015. V večini vodnih teles podzemne vode s pretežno kraškimi in razpoklinskimi
vodonosniki so povprečne letne vsebnosti nitratov nižje od 10 mg NO3/l, nikjer pa niso presegle 25 mg NO3/l.

Kmetijstvo je najbolj razvito v severno-vzhodnem in osrednjem delu Slovenije in sicer v ravninskih predelih rečnih dolin (Drava, Mura, Savinja, Sava), kjer
prevladujejo vodonosniki z medzrnsko poroznostjo (aluvialni vodonosniki). To se odraža tudi na vsebnosti nitratov v podzemni vodi, ki so večinoma višje od
naravnega ozadja, na mnogih merilnih mestih tudi višje od standarda 50 mg NO3/l. Najbolj obremenjena vodna telesa so Savinjska kotlina, Dravska kotlina in
Murska kotlina, vendar od leta 2007 naprej povprečne letne vrednosti nitratov v teh vodnih telesih ne presegajo več standarda kakovosti.

Na vsakem od vodnih telesih podzemne vode, kjer se pojavljajo območja prekomerne obremenjenosti z nitrati, je prikazano tudi najbolj obremenjeno merilno
mesto z daljšim nizom podatkov (VD5-4). Na izbranih merilnih mestih, ki so na posameznem vodnem telesu podzemne vode najbolj obremenjena z nitrati, je v
Lipovcih in Šempetru ugotovljen statistično značilen trend zniževanja, na ostalih dveh merilnih mestih pa je zaznano le letno nihanje tega parametra.

Povprečne letne vrednosti nitrata v vodnih telesih z aluvialnimi vodonosniki, ki so najbolj obremenjeni z nitrati v obdobju od leta 1998 do leta 2015
kažejo statistično značilne trende upadanja vsebnosti nitratov na vodnih telesih Savinjske, Dravske in Murske kotline (VD05-5). Na ostalih vodnih telesih
upadanja vsebnosti nitratov niso statistično značilna. Tako rezultati državnega monitoringa podzemne vode lahko vsaj na nekaterih vodnih telesih potrjujejo
pozitivne učinke, ki bi bili lahko posledica ukrepov za zniževanje vnosa dušika v tla.


Cilji povzeti po:

- Skrb za boljše stanje vodnega okolja - prednostno področje v Nacionalnem programu varstva okolja, Ur. l. RS 83/99 in v Resoluciji o Nacionalnem programu
varstva okolja 2005 – 2012, Ur. l. RS 2/06: zmanjšanje emisij iz razpršenih virov - intenzivno kmetijstvo, razpršena poselitev brez urejenega čiščenja
odpadnih voda (člen 6.1.1)

- Zniževanje vsebnosti nitratov v čezmerno obremenjeni podzemni vodi pod 50 mg NO3/l ter zaustavitev naraščajočih trendov v skladu z Uredbo o stanju
podzemnih voda, Ur. l. RS 25/09

- Okoljski cilji Vodne direktive (2000/60/ES): dobro stanje podzemne vode do leta 2015 (člen 4)

Podatki za Slovenijo:

Izvorna baza podatkov oz. vir:
Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda ARSO

Skrbnik podatkov:
Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za hidrologijo in stanje okolja, Sektor za kakovost voda

Datum zajema podatkov za kazalec:
julij 2016

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Podzemna voda se na merilnih mestih vzorči 1 do 2 krat letno

Kakovost podzemne vode glede na vsebnost nitratov se določa skladno z obstoječo zakonodajo:

- Uredba o stanju kakovosti podzemne vode, Uradni list RS, 25/2009, 68/2012

- Metodologija za ugotavljanje stanja vodnih teles podzemne vode,

- Pravilnik o monitoringu podzemnih voda, Uradni list RS, 31/2009

V skladu s Pravilnikom o določitvi vodnih teles podzemnih voda (Uradni list RS št. 63/05) je bilo v Sloveniji določeno 21 vodnih teles podzemne vode.
Izvajanje monitoringa ter oceno stanja kakovosti podzemnih voda v Sloveniji urejata Uredba o stanju podzemne vode (Uradni list RS št. 25/2009, 68/2012) in
Pravilnik o monitoringu podzemnih voda (Uradni list RS št. 31/2009, ). Podzemna voda je v skladu z Uredbo prekomerno obremenjena z nitrati, kadar so
vsebnosti nitratov višje od 50 mg NO3/l. V pravilniku je predpisano nadzorno in operativno spremljanje stanja kakovosti podzemne vode. Nadzorno spremljanje
stanja se izvede na vseh vodnih telesih, a le enkrat v obdobju izvajanja načrta upravljanja voda. Operativno spremljanje stanja pa se izvaja stalno, a le
na vodnih telesih, za katera obstaja verjetnost, da ne bodo dosegla zastavljenih kakovostnih ciljev, na vodnih telesih, ki so pomembna za vodooskrbo
večjega števila prebivalcev ter na vodnih telesih, kjer bi glede na rabo tal lahko prišlo do večjega onesnaženja podzemne vode. Zato v programe
monitoringov vsako leto niso vključena vsa vodna telesa. V letih 2007 in 2008 je bila mreža merilnih mest pregledana z namenom zagotoviti večjo
reprezentativnost merilnih mest, kar nam omogoča določanje kemijskega stanja podzemnih voda z višjo stopnjo zanesljivosti.

Na vsakem merilnem mestu znotraj vodnega telesa se izračuna letna povprečna vrednost nitratov. Če so letne povprečne vrednosti na vseh merilnih mestih
znotraj vodnega telesa podzemne vode nižje od standarda, se oceni, da podzemna voda ni obremenjena. V nasprotnem primeru se za vodno telo določi delež
podzemne vode, ki je obremenjena z nitrati in na podlagi deleža onesnažene vode določimo kemijsko stanje (dobro ali slabo).

Metodologija obdelave podatkov: :
Izračunana je bila povprečna vrednost za:

- merilna mesta: merilna mesta: iz vrednosti posameznih meritev v določenem letu

- vodna telesa: iz letnih povprečnih vrednosti merilnih mest, ki pripadajo določenem vodnem telesu

- Slovenija oz. skupini vodnih teles: iz povprečnih vrednosti vodnih teles. Za vodna telesa, ki v določenem letu niso bila vključena v monitoring se za
izračun povprečja upošteva zadnja izmerjena vrednost.

V primeru, da je bila vsebnost nitrata pod mejo določljivosti (LOQ), smo pred izračunom povprečne letne vrednosti posameznega pesticida LOQ vrednost
nadomestili s polovično vrednostjo.

Podatki
za nitrate dosegljivi na spletni strani ARSO www.arso.gov.si

Podatki za Evropo: :

Izvorna baza podatkov oz. vir:
Waterbase_groundwater_v14
in kazalec

Nutrients in freshwater (CSI 020)

- Assessment published Dec 2013

Skrbnik podatkov:
Evropska agencija za okolje (EEA)

Datum zajema podatkov za kazalec:
julij 2016

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Waterbase vsebuje podatke zbrane s poročevalskim procesom WISE-SoE (prej Eionet-water in Eurowaternet) iz validiranih državnh zbirk podatkov posameznih
držav članic EEA. Podatki, zbrani s pomočjo WISE-SoE postopka zbiranja podatkov, so iz statistično stratificiranh merilnih mest za spremljanje podzemne
vode in so primerljivi na evropski ravni.

Metodologija obdelave podatkov: :
Kazalec je izračunan iz povprečij vrednosti za vodna telesa, ki so jih poročale države članice EEA. Več na:

Nutrients in freshwater (CSI 020)

.

Viri in literatura

Pravilnik o določitvi vodnih teles podzemnih voda, Uradni list RS, št. 63/05.

Pravilnik o pitni vodi, Uradni list RS št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09.

Uredba o stanju podzemnih voda, Uradni list RS, št. 25/2009, 68/2012.

Pravilnik o monitoringu podzemnih voda, Uradni list RS, 31/09.


Povezani kazalci


TWITTER