KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Dobro kemijsko stanje je določeno za skoraj 99 % vodnih teles površinskih voda - rek, slabo kemijsko stanje pa za dve vodni telesi – Sava pri Vrhovem zaradi živega srebra in Krka pri Otočcu zaradi tributilkositrovih spojin. V splošnem slovenske reke niso obremenjene s prednostnimi oz. prednostno nevarnimi snovmi.


Kemijsko stanje rek določa Uredba o stanju površinskih voda (Ur. l. RS 14/09), ki povzema Direktivo 2008/105 ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta.

Kemijsko stanje predstavlja obremenjenost rek glede na vsebnost prednostnih in prednostno nevarnih snovi. Med te snovi spadajo npr. atrazin, benzen, kadmij, živo srebro, ogljikov tetraklorid, itd. Skupno šteje seznam 33 snovi, za katere so postavljeni okoljski standardi kakovosti in maksimalne dovoljene koncentracije v okolju.


Grafi

Slika VD12-1: Ocena kemijskega stanja vodnih teles površinskih voda - rek za obdobje 2006 do 2008
Viri: 

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2009

Slika VD12-2: Vodna telesa površinskih voda – reke v Sloveniji glede na oceno kemijskega stanja
Viri: 

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2009

Prikaži podatke
2006 2007 2008 skupna ocena 2006-2008
dobro stanje z visoko zanesljivo oceno število vodnih teles 25 19 74 75
dobro stanje s srednje zanesljivo oceno število vodnih teles 28 66 45 58
slabo stanje število vodnih teles 0 1 2 2
neocenjeno število vodnih teles 82 49 14 0
Slika VD12-3: Preseganje okoljskega stanja kakovosti za koncentracijo živega srebra na merilnem mestu vodnega telesa Sava Vrhovo - Boštanj
Viri: 

Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje, 2009

Prikaži podatke
20.2.2007 15.5.2007 6.8.2007 5.11.2007 24.1.2008 12.2.2008 11.3.2008 8.4.2008 13.5.2008 10.6.2008
živo srebro µg/l 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1
okoljski standard kakovosti µg/l 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
10.7.2008 12.8.2008 8.9.2008 7.10.2008 11.11.2008 9.12.2008
živo srebro µg/l 1 0 0 0 0 0
okoljski standard kakovosti µg/l 0 0 0 0 0 0

Cilji

Dobro stanje voda do leta 2015.


Kemijsko stanje rek je ocenjeno v skladu s kriteriji za oceno kemijskega stanja v Uredbi o stanju površinskih voda (Ur.l. RS, št.14/09). V prvi fazi je bilo določeno kemijsko stanje za posamezno leto v obdobju od 2006 do 2008, nato pa je bila pripravljena skupna ocena kemijskega stanja za vodno telo v triletnem obdobju. Za vsako oceno kemijskega stanja je podana tudi raven zaupanja ocene kemijskega stanja.

Kemijsko stanje rek za obdobje 2006 do 2008 je prikazano na karti VD12-1. Dobro kemijsko stanje je določeno za skoraj 99 % vodnih teles, od tega dobra polovica z visoko zanesljivostjo ocene, slabo kemijsko stanje pa je bilo ugotovljeno za dve vodni telesi.

Za vodno telo Sava Vrhovo - Boštanj na merilnem mestu Vrhovo je vzrok za slabo kemijsko stanje preseganje okoljskega standard kakovosti za živo srebro (graf VD12-3). Analize živega srebra so se izvedle v operativnem monitoringu leta 2007 s pogostostjo 4 analize letno. Za povečanje ravni zaupanja ocene slabega kemijskega stanja zaradi živega srebra se je pogostost vzorčenja v letu 2008 povečala na 12 analiz na leto. Z analizami v letu 2008 je bilo dokončno potrjeno in določeno slabo kemijsko stanje z visoko ravnijo zaupanja.

Zaradi preseganja okoljskega standarda za tributilkositrove spojine pa je bilo določeno slabo kemijsko stanje na vodnem telesu Krka Soteska – Otočec, na merilnem mestu Otočec. Tributilkositrove spojine so bile vključene v program monitoringa v letu 2008 s pogostostjo 12 analiz na leto. Od 12-ih analiz je bilo 10 rezultatov manjših od meje detekcije, dva rezultata analiz pa sta pokazala visoko koncentracijo tributilkositrovih spojin v vodi v Krki pod Novim mestom. Letna povprečna vrednost tributilkositrovih spojin je znašala 0,0016 μg TBT/L in tako presegala okoljski standard za letno povprečje, ki znaša 0,0002 TBT μg/L. Vir onesnaženja s tributilkositrovimi spojinami je bila poskusna proizvodnja, kjer se je ta snov uporabljala in ob praznjenju čistilne naprave v avgustu 2008 prekomerno onesnažila Krko. Tributilkositrove spojine se ne uporabljajo več, na merilnem mestu Krka Otočec pa se tudi v letu 2009 izvaja monitoring teh spojin.


Kemijsko stanje vodnih teles rek se je ugotavljalo postopoma, v obdobju od leta 2006 do 2008. V letu 2006 je na 22 merilnih mestih potekal nadzorni monitoring, na ostalih merilnih mestih pa operativni monitoring. V letih 2007 in 2008 je potekal le operativni monitoring. V nadzornem monitoringu so bili v program vključeni vsi parametri za določitev kemijskega stanja, v okviru operativnega monitoringa pa le tisti parametri in na tistih vodnih telesih, za katera po Uradnih evidencah Agencije RS za okolje o emisijah snovi in toplote v vodno okolje, obstajajo podatki o emisijah prednostnih in prednostno nevarnih snovi v vode.

Za oceno kemijskega stanja površinskih voda so bili upoštevani podatki od leta 2006 do 2008. V oceni so bili upoštevani vsi podatki, ki imajo meje detekcije (LOD) nižje ali enake od okoljskih standardov kakovosti (LP - OSK). Parametri, za katere so bili LOD-ji višji od okoljskega standarda kakovosti, v oceno niso bili vključeni. Za leto 2006 so bili tako iz ocene kemijskega stanja površinskih voda izključeni parametri: trifluralin, tributilkositrove spojine, klorpirifos ter vsota benzo(ghi)perilena in indeno(1,2,3-cd)pirena, za leto 2007 tributilkositrove spojine ter vsota benzo(ghi)perilena in indeno(1,2,3-cd)pirena, za leto 2008 pa vsota benzo(ghi)perilena in indeno(1,2,3-cd)pirena.

Podatki za Slovenijo
1. Izvorna baza podatkov oz. vir: Baza podatkov državnega monitoringa kakovosti voda
2. Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje, Urad za hidrologijo in stanje okolja, Sektor za kakovost voda, kontaktna oseba mag. Irena Cvitanič
3. Datum zajema podatkov za kazalec: 22. junij 2009
4. Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Meritve in analize se opravijo 12-krat letno v enakomernih mesečnih presledkih. Vzorčenje, transport, hranjenje in analiza vzorcev je izvedeno v skladu z mednarodnimi standardi. Podrobnejši opis metodologije je na razpolago v letnih programih monitoringov, ki so na voljo na spletnih straneh ARSO: http://www.arso.gov.si/vode/reke/programi/program_reke2008.pdf - Program ekološkega in kemijskega stanja rek 2008.
5. Metodologija obdelave podatkov: Kemijsko stanje rek se ocenjuje v skladu s kriteriji v Uredbi o stanju površinskih voda (Ur.l. RS, št.14/09). Okoljski standardi kakovosti so določeni kot letna povprečna vrednost parametra (v nadaljnjem besedilu LP-OSK). Kemijsko stanje vodnega telesa površinske vode se ugotavlja na posameznem merilnem mestu na podlagi izračuna letne povprečne vrednosti parametrov kemijskega stanja. Vodno telo površinske vode ima dobro kemijsko stanje, če letna povprečna vrednost parametra kemijskega stanja, izračunana kot aritmetična srednja vrednost koncentracij, izmerjenih v različnih časovnih obdobjih leta, na nobenem od merilnih mest ni večja od LP-OSK, ki je določena za parameter. V kolikor vsaj eden od parametrov presega standard kakovosti, je vodno telo v slabem kemijskem stanju.

6. Informacije o kakovosti: Zajem vzorcev se za kemijsko stanje se izvede 12-krat letno, v rednih mesečnih intervalih. S tem se zagotovi reprezentativnost vzorcev tekom celotnega hidrološkega leta. Vzorčenje, konzerviranje, transport in hranjenje vzorcev ter analize vzorcev v laboratoriju so izvedene v skladu z mednarodnimi standardi. Vsi laboratoriji, ki izvajajo vzorčenje in analize, imajo akreditacijo v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025. Metode monitoringa so validirane, za zagotavljanje kakovosti podatkov laboratoriji uporabljajo certificirane referenčne materiale in kontrolne karte ter sodelujejo v mednarodnih laboratorijskih primerjalnih shemah.

Skupna ocena relevantnosti podatkov: 1 = brez večjih pripomb

Za oceno točnosti oz. relevantnosti podatkov je bila za vsako oceno kemijskega stanja določena tudi raven zaupanja. Raven zaupanja smo definirali s tristopenjsko lestvico: visoka, srednja ali nizka. V primeru dobrega kemijskega stanja se stopnja zaupanja ocene kemijskega stanja za posamezno vodno telo v letu nanaša na najnižjo stopnjo zaupanja za posamezen parameter, v primeru slabega kemijskega stanja pa na tisti parameter, zaradi katerega je vodno telo v slabem stanju. Visoka stopnja zaupanja pomeni, da je ocena stanja zelo zanesljiva. Srednja in nizka stopnja zaupanja pa pomenita, da bodo potrebne dodatne meritve, s katerimi bo ocena stanja dokončno potrjena.


TWITTER