KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Kakovost kopalnih voda obalnega morja je odlična, kar Slovenijo uvršča v sam vrh med državami Evropske unije. Občasno pa se v odvzetih vzorcih kopalne vode zaradi izpustov komunalne vode z visoko vsebnostjo fekalij v obalno morje pojavijo presežene mejne vrednosti indikatorskih bakterij (predvsem Escherichia coli in Intestinalni enterokoki), kar predstavlja znatno poslabšanje mikrobiološke kakovosti voda. Temu sledi tudi izdaja prepovedi kopanja, kot se je to zgodila avgusta 2017 na kopališču hotela Vile park in avgusta 2019 na območju kopališča Žusterna in Mandrač Molet ter vmesnem območju. V prihodnje bo zato v izogib podobnim dogodkom potreben boljši in stalnejši nadzor nad nedovoljenimi izpusti fekalnih voda v morje.


Kazalec prikazuje kopalne vode obalnega morja v Sloveniji ter njihovo kakovost. Kopalne vode so odseki na morju, namenjeni izključno kopanju. Določeni so tam, kjer se kopa ali se pričakuje, da se bo kopalo veliko število ljudi oziroma se kopanje izvaja kot neposredna raba vode za dejavnost kopališč.

Kopalne vode delimo na:

- kopalna območja – so območja kopalne vode v naravnem okolju, kjer se glede varstva pred utopitvami kopamo na lastno odgovornost, zagotovljeno je spremljanje kakovosti kopalne vode; 
- naravna kopališča – imajo upravljavca, ki ima podeljeno pravico za neposredno rabo vode, poleg spremljanja kakovosti kopalne vode, je kopanje organizirano v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred utopitvami.


Grafi

Slika MR05-1: Kakovost kopalnih voda obalnega morja (po kriterijih kopalne direktive, oziroma Uredbe o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Uradni list RS, st. 25/08)), v obdobju 2004-2018
Viri: 
Database on bathing water quality, National institute of Public Health (2004–2009), Database on bathing water quality (2010–2018), Slovenian Environment Agency, 2019, Nacionalni inštitut za javno zdravje (2019)
; Zbirka podatkov o kakovosti kopalnih voda (2010-2018), Agencija RS za okolje (2019)
Prikaži podatke

slaba/neskladna z obvezujočimi zahtevami [%]

vsaj zadostna/skladna z obvezujočimi zahtevami [%]

odlična/skladna s priporočenimi zahtevami [%]

slaba/neskladna z obvezujočimi zahtevami [število]

vsaj zadostna/skladna z obvezujočimi zahtevami [število]

odlična/skladna s priporočenimi zahtevami [število]

2004

10,50

89,50

78,90

2

17

15

2005

5,30

94,70

84,20

1

18

16

2006

0

100

84,20

0

19

16

2007

31,60

68,40

68,40

6

13

13

2008

5,30

94,70

94,70

1

18

18

2009

0

100

100

0

20

20

2010

0

100

100

0

21

21

2011

0

100

95,20

0

21

20

2012

0

100

100

0

21

21

2013

0

100

100

0

21

21

2014

0

100

100

0

21

21

2015

0

100

100

0

21

21

2016

0

100

100

0

21

21

2017

0

100

100

0

21

21

2018

0

100

100

0

21

21

Slika MR05-2: Kopalne vode obalnega morja
Viri: 
Agencija Republike Slovenije za okolje (2019)
; podlaga: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Geodetska uprava Republike Slovenije (2019)
Prikaži podatke

Cilji

- Spremljanje kakovosti kopalnih voda ter zagotavljanje oziroma izboljšanje kakovosti kopalnih voda z namenom varovati zdravje kopalcev.


Do vstopa Slovenije v EU (2004) se je kakovost vode za kopanje v obalnem morju redno preverjala na 32 lokacijah - kopališčih z upravljavcem in na mestih, kjer so se kopalci v večjem ali manjšem številu tradicionalno zbirali in kopali. Leta 2004 se je začelo redno izvajanje državnega monitoringa v skladu s prvo evropsko kopalno direktivo. Monitoring je redno potekal na kopališčih z upravljavcem (t. i. naravna kopališča) ter na kopalnih območjih – odsekih na morju, kjer se ljudje v večjem številu že tradicionalno kopajo.

Na morju je bilo leta 2004 določenih 19 kopalnih voda, po dopolnitvi seznama leta 2008 pa 21, ki se po upravljavskem vidiku delijo na naravna kopališča in na kopalna območja. Na 14 naravnih kopališčih na morju je varno kopanje in spremljanje kakovosti kopalnih voda do leta 2010 zagotavljal upravljavec kopališča, medtem ko je na 6 kopalnih območjih v obdobju 2004 do 2008 in na 7 v letu 2009 monitoring kakovosti kopalnih voda zagotavljala Agencija RS za okolje. Od vključno leta 2010 dalje monitoring na vseh kopalnih vodah, tako na naravnih kopališčih kot tudi kopalnih območjih, zagotavlja Agencija RS za okolje; izvajalci so bili območni zavodi za zdravstveno varstvo oziroma Nacionalni laboratorij za okolje in hrano.

Z namenom, da se zaščiti zdravje kopalcev, se je kakovost kopalne vode spremljala vsakih 14 dni v času kopalne sezone (od 15. 6. do 30. 9. v obdobju 2004–2008 in od 1. 6. do 15. 9. v letu 2009), na nekaterih mestih spremenljive kakovosti pa, v obdobju 2004–2009, tedensko. V vzorcih vode so se opravila preskušanja na mikrobiološke ter fizikalne in kemijske parametre, v skladu z državnimi predpisi in direktivami EU.

Podatki spremljanja kakovosti kopalnih voda na morju v skladu s prvo evropsko kopalno direktivo 76/160/EGS, na podlagi senzoričnih ocen in opravljenih laboratorijskih preskusov treh fizikalnih in kemijskih parametrov (detergenti, mineralna olja, fenoli, v obdobju 2004–2009), ne kažejo kemijskega onesnaženja. Mikrobiološki parametri (skupne koliformne bakterije, koliformne bakterije fekalnega izvora in streptokoki fekalnega izvora (enterokoki)), ki so se preskušali v okviru monitoringa, v obdobju 2004–2009, so le občasno pokazali kratkotrajna fekalna onesnaženja; ta so se običajno pojavljala le po obilnejših padavinah.

Viri onesnaženosti kopalnih voda so lahko komunalne in industrijske odpadne vode, kmetijstvo, spiranje površin in morebitni prelivi ob nalivih. Vzroki onesnaženosti kopalne vode in okolice so tudi izločanje in spiranje fekalne umazanije s površine telesa kopalcev, izločki iz telesnih odprtin npr.: izločki iz nosu, žrela, pljuč, oči, ran, urin in feces kopalcev ter feces živali (psi, ptiči, glodalci). Koncentracija mikrobov v vodi je odvisna od hitrosti toka vode, plimovanja, temperature, sončnega sevanja, slanosti in sedimentacije.

Rekreacija v kopalnih vodah je zelo priporočljiva zaradi izjemne koristi za krepitev in varovanje zdravja ter za dobro počutje, zato jo moramo spodbujati in zagotavljati ustrezno varnost in higieno kopalne vode. Tveganje za zdravje je odvisno od kraja in vrste aktivnosti. Kopalec se lahko okuži z uživanjem onesnažene vode, vdihavanjem aerosola z mikroorganizmi in snovmi ter v stiku s kožo in sluznicami, zlasti z očmi. Izpostavljenost je možna tudi v okolici kopalne vode, npr. na obalnem pesku, objektih in napravah ter vodnih atrakcijah (tobogani, plezala, naprave za skoke v vodo ipd.). Možne so tudi poškodbe.

Izkušnje kažejo, da so negativne posledice za zdravje, ki jih najpogosteje lahko povežemo s kopanjem, okužbe poškodovane kože, oči in sluhovoda, epidemiološke študije navajajo okužbe prebavil, akutno febrilno okužbo dihal idr. V kopalni vodi moramo biti pozorni na možen pojav cvetenja alg in cianobakterij, saj nekatere vrste lahko povzročajo zdravstvene težave (alergijo, bruhanje, driska idr.). Ključni ukrepi so tudi priprava primerne informacije za javnost, obveščanje ter identifikacija virov onesnaženja in njihovo zmanjšanje ali odstranitev. Tudi zaradi možnosti zdrsa na obraslih podlagah oz. mokrih tleh je potrebna dodatna previdnost. Pozorni moramo biti na kakršnokoli onesnaženje na obali (iztrebki živali, ostri predmeti, alge), na površini vode (odpadki, madeži, gošče), v vodi in na dnu vode, vidljivost mora biti do dna, na ovire v vodi (preplet korenin in alg, objekti v vodi, odpadki, stabilnost tal). Po kopanju se priporoča tuširanje. Pri dejavnostih v in ob vodi smo lahko izpostavljeni tudi prekomernemu sončnemu sevanju (zlasti UVB), ki lahko vodi do opeklin kože, staranja kože, spremembe v očesni leči (katarakta), nastanka kožnega raka idr., prenizkim ali previsokim temperaturam, valovanju, plovilom idr.

Poleg tega lahko predstavlja nenadna potopitev pregretega organizma v vročem vremenu v mrzlo vodo tveganje za zdravje: lahko nastopi poslabšanje koordinacije, izguba nadzora nad dihanjem, upočasnitev utripa srca, mišični krči, izguba zavesti, utopitev. Bolj občutljive skupine ljudi, kot so npr. uporabniki z določenimi zdravstvenimi težavami, nosečnice in majhni otroci, bi se morali izogibati ekstremnim temperaturam kopalne vode. (Varno kopanje in plavanje v površinskih kopalnih vodah – priporočila za kopalce, http://www.nijz.si/sl/varno-kopanje-in-plavanje-v-povrsinskih-kopalnih-vodah-priporocila-za-kopalce; Najpogostejša tveganja, ki jih predstavlja kopalna voda, http://www.nijz.si/sl/najpogostejsa-tveganja-ki-jih-predstavlja-kopalna-voda).

Organokositrove spojine, ki se spremljajo kot onesnaževalo tudi v morju in so bile pretekla leta prekomerno prisotne, z zdravstvenega vidika ne ogrožajo varnosti kopanja. To so sintetične spojine, ki so se kot biocid dodajale barvam za ladje, za zaščito lesa, uporabljajo pa se tudi v hladilnih napravah, v papirni industriji; prisotne so bile v vodovodnih ceveh, v oblačilih, plenicah itd. V letu 2008 je bila v državni pravni red prenesena nova evropska direktiva o upravljanju kakovosti kopalnih voda (2006/7/ES). Od leta 2010 dalje se v okviru monitoringa spremljata indikatorja fekalnega onesnaženja (Intestinalni entrokoki in Escherichia coli), ki glede na rezultate preskušanja ne kažeta fekalnega onesnaženja kopalnih voda obalnega morja. Zaradi spremenljivosti rezultatov v preteklih letih in spremenjenega sistema vrednotenja kakovosti pa ne moremo govoriti o izrazitem trendu izboljševanja ali poslabševanja kakovosti, je pa stanje od leta 2010 dalje stabilnejše. Od leta 2009 dalje so, razen leta 2011, vse kopalne vode obalnega morja odlične, kar nas uvršča v sam vrh med državami EU.

V letu 2017 je bila ob rednem spremljanju kakovosti kopalne vode v kopališču Plaža hotela Vile park v vzorcu, odvzetem v skladu s programom dne 1. 8. 2017, ugotovljena ekstremno visoka vrednost fekalnih bakterij. Izdana je bila prepoved kopanja, ki je bila objavljena na spletnih straneh pristojnih inštitucij in posredovana medijem. Obvestilo je bilo poslano tudi upravljavcu kopališča Hoteli Bernardin, ki je izvedel ukrepe obveščanja in prepovedi na kopališču ter o poteku dogodkov redno obveščal goste in obiskovalce.

Ob pregledu terena v zaledju kopalne vode je bil odkrit potencialni vir onesnaženja in v nekaj dneh odpravljen. Zaradi loma kanalizacijske cevi je prišlo do puščanja komunalne odpadne vode, posledično so se komunalne odpadne vode zlivale v zemljine in nato v meteorni jašek, ki se zaključi v neposredni bližini kopališča hotela Vile Park. V času prepovedi je bila kakovost vode dnevno spremljana na kopališču Plaža hotela Vile Park, na meteornem iztoku ter na dveh sosednjih kopališčih (Plaža Grand hotela Bernardin ter Kopališče Hoteli morje). Ob ustreznih rezultatih dveh zaporednih vzorcev vode na kopališču Plaža hotela Vile Park je bila prepoved kopanja ukinjena.

Ker gre za redek izjemni dogodek kratkotrajnega onesnaženja, za katerega pa so bili sprejeti in izvedeni ukrepi odprave in obveščanja, se po zahtevah direktive rezultat preskušanja vode z dne 1. 8. 2017 ne vključi v 4 letni niz podatkov oz. v statistično vrednotenje. Tako je Plaža hotela Vile Park razvrščena v razred odlično glede na rezultate monitoringa 4 kopalnih sezon, kar velja tudi za vse ostale kopalne vode na morju v tem letu. V skladu z novimi predpisi je bil v letu 2011 za posamezno kopalno vodo izdelan tudi profil kopalne vode, ki zajema opis vseh pomembnih naravnih značilnosti obravnavane kopalne vode ter opredelitev in opis vseh pomembnih virov onesnaževanja, ki so posledica človekove dejavnosti in ki lahko vplivajo na kakovost kopalne vode ter ocene možnosti razraščanja cianobakterij in makroalg. Vsaka kopalna voda ima v profilu ustrezno prikazano prispevno in vplivno območje. Prispevna območja kopalnih voda so določena na podlagi hidrografskih razvodnic in so območja, s katerih celinske vode preko potokov, rek ali jezer odtekajo v kopalno vodo. Vplivna območja so določena na podlagi kriterijev iz zakonodaje na področju odvajanja odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav. Ker na teh območjih lahko izvajanje človekovih dejavnosti vpliva na kakovost kopalne vode, so območja podlaga državi in lokalnim skupnostim za izvajanje ukrepov na področju varstva okolja; ti se nanašajo predvsem na odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda ali na izdajo okoljevarstvenih dovoljenj. Profili kopalnih voda so objavljeni na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor(http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/voda/kopalne_vode/seznam_in_profili_kopalnih_voda/profili_kopalnih_voda/).


Cilji in pravna podlaga

Cilji so povzeti poDirektivi Sveta 76/160/EGS o kakovosti kopalnih voda (kopalna direktiva 76/160/EGS) oz. Pravilniku o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode (Ur. list št. 73/03, 96/06, 26/07 – ZVU-A in 39/11) v obdobju 2004–2009. 
Direktiva Evropskega parlamenta in sveta 2006/7/ES z dne 15. februarja 2006 o upravljanju kakovosti kopalnih voda in razveljavitvi Direktive 76/160/EGS (kopalna direktiva 2006/7/ES) oz. Pravilnik o podrobnejših kriterijih za ugotavljanje kopalnih voda (Ur.l.RS, št. 39/08) in Uredba o upravljanju kakovosti kopalnih voda (Ur.l.RS, št. 25/08) od leta 2010 dalje.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so prikazani za obdobje 2004–2018. 
Obveznost izvajanja nadzora nad kakovostjo kopalnih voda je bila določena že v bivših Jugoslovanskih predpisih. Do vstopa Slovenije v Evropsko skupnost leta 2004 se je kakovost vode za kopanje preverjala na kopališčih z upravljavcem ter na okoli 20 odvzemnih mestih, kjer so se kopalci tradicionalno zbirali in kopali, skupno 32 kopališč s po 19 vzorci v sezoni. Od leta 1996–2001, večinoma tudi v letih 2002 (na 20 mestih po 19 vzorcev, drugje manj) in 2003. Meritve so zagotavljali upravljavci kopališč, nekatere občine, po en vzorec na leto Zdravstveni inšpektorat RS ter nekateri takratni območni zavodi za zdravstveno varstvo. Evropska kopalna direktiva 76/160/EGS se je v Sloveniji začela v celoti izvajati leta 2004, ko so bila na morju poleg kopališč z upravljavcem prvič uradno določena kopalna območja – odseki, kjer so se ljudje v večjem številu tradicionalno kopali; na teh območjih je začela zagotavljati monitoring Agencija RS za okolje. Od vključno leta 2010 dalje monitoring na vseh kopalnih vodah na morju, tako na naravnih kopališčih kot na kopalnih območjih, zagotavlja Agencija RS za okolje, izvajalci pa so območni zavodi za zdravstveno varstvo oziroma Nacionalni laboratorij za okolje in hrano. 
Vir za kazalec v obdobju 1996–2003 vsebuje v skladu s Pravilnikom o higienskih zahtevah za kopalne vode (Ur. l. SRS, št. 9/88 in 18/88) podatke o: kraju, kjer je kopalna voda, imenu vode in imenu kopališča, tipu kopalne vode, nadzoru, pogostnosti vzorčenja, številu odvzetih vzorcev za mikrobiološka ter fizikalna in kemijska preskušanja, številu skladnih vzorcev in o vzroku neskladnosti. Iz rezultatov preskušanj se zaradi varovanja zdravja kopalcev oceni higienska ustreznost kopalne vode in določijo ukrepi za odpravo pomanjkljivosti in izboljšanje kakovosti kopalne vode.
Skladnost kopalne vode se je v obdobju 2004–2009 ocenjevala po kriterijih državne zakonodaje in po kriterijih kopalne direktive 76/160/EGS. Kopalna direktiva je predpisovala manj stroge obvezujoče kriterije za mikrobiološke parametre kot državna zakonodaja, kopalno vodo pa se je ocenilo kot celoto in sicer je bila neskladna tista, kjer tekom kopalne sezone več kot 5 % vzorcev ni ustrezalo predpisanim mejnim - obvezujočim vrednostim direktive. Ob manjšem številu vzorcev (manj kot 19 vzorcev) je že en sam neskladen vzorec vode kopalno vodo uvrstil v razred neskladnih. 
Od leta 2010 dalje se kakovost kopalne vode vrednoti po zahtevah kopalne direktive 2006/7/ES, ki do zagotovitve 4 letnega niza, potrebnega za razvrščanje voda v kategorije (odlično, dobro, zadostno in slabo) predvideva enačenje mikrobioloških parametrov z zahtevami kopalne direktive 76/160/EGS. Tako se meritve Escherichia coli enači z vrednostmi koliformnih bakterij fekalnega izvora kopalne direktive 76/160/EGS, vrednosti enterokokov pa z vrednostmi streptokokov fekalnega izvora, ki po kopalni direktivi 76/160/EGS v preteklosti v vrednotenje niso bili vključeni.

Metodologija obdelave podatkov: Na sliki MR05-2 so zbrani podatki o kakovosti kopalnih voda obalnega morja glede na zahteve državne zakonodaje, v preglednici MR05-1 pa podatki o skladnosti z zahtevami kopalne direktive 76/160/EGS oz. kopalne direktive 2006/7/ES. Skladnost kopalnih voda se je v obdobju 2004–2009 ocenjevala na osnovi senzoričnih ocen treh fizikalno-kemijskih parametrov (detergenti, mineralna olja, fenoli) in laboratorijskih preskusov dveh mikrobioloških parametrov (skupne koliformne bakterije, koliformne bakterije fekalnega izvora in streptokokov fekalnega izvora (enterokoki). Od leta 2010 dalje se kakovost kopalne vode vrednoti po zahtevah kopalne direktive 2006/7/ES, ki zahteva spremljanje dveh mikrobioloških parametrov, ki sta indikatorja fekalnega onesnaženja. Do zagotovitve 4 letnega niza, potrebnega za razvrščanje voda v kategorije (odlično, dobro, zadostno in slabo), predvideva enačenje mikrobioloških parametrov z zahtevami kopalne direktive 76/160/EGS. Tako se meritve Escherichia coli enači z vrednostmi koliformnih bakterij fekalnega izvora kopalne direktive 76/160/EGS, vrednosti enterokokov pa z vrednostmi streptokokov fekalnega izvora, ki po kopalni direktivi 76/160/EGS v preteklosti pri vrednotenju niso bili upoštevani. 

Podatki so zbrani v letnih poročilih Kakovost kopalnih voda na naravnih kopališčih in na območjih kopalnih voda v Sloveniji, ki sta jih do leta 2009 skupaj pripravljala Agencija RS za okolje in takratni Inštitut za varovanje zdravja RS, od takrat dalje pa poročila pripravlja Agencija RS za okolje. Skladnost kopalnih voda glede na zahteve obeh kopalnih direktiv je podana le za kopalne vode, ki so vključene v poročilo Evropske komisije. Na sliki MR05-2 so prikazane kopalne vode obalnega morja v Sloveniji, ki se po upravljavskem vidiku delijo na naravna kopališča in na kopalna območja.

Izvorna baza podatkov
Zbirke podatkov o kopalnih vodah na površinskih vodah , Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO).
Skrbnik podatkov

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO). 

Datum zajema podatkov
23.04.2019
Geografska pokritost
Slovenija
Informacije o kakovosti za ta kazalec

Informacija o kakovosti
- Prednosti in slabosti: 
Prednosti: Skladnost kopalnih voda se podaja glede na zahteve kopalnih direktiv za kopalne vode, ki so vključene v letna poročila Evropski komisiji o izvajanju zahtev kopalne direktive. Higienske zahteve za kopalne vode so bile do leta 2010 na državnem nivoju določene s fizikalnimi, kemijskimi in mikrobiološkimi parametri in njihovimi mejnimi vrednostmi iz priloge 2 Pravilnika o minimalnih higienskih in drugih zahtevah za kopalne vode, ki deloma povzemal zahteve kopalne direktive 76/160/EGS. Določena je bila tudi pogostost spremljanja kakovosti vode, ki pa vedno ne odraža spremenljivosti kakovosti kopalne vode npr. ob oz. po obilnih padavinah. Od leta 2010 dalje se kakovost kopalne vode vrednoti izključno na mikrobioloških parametrih po zahtevah kopalne direktive 2006/7/ES. Metodologija določa razvrščanje kopalnih voda v kategorije (odlično, dobro, zadostno in slabo) na osnovi 4 letnega niza podatkov, do zagotovitve le-tega pa predvideva enačenje mikrobioloških parametrov z zahtevami kopalne direktive 76/160/EGS. Od vključno leta 2010 dalje monitoring na vseh kopalnih vodah obalnega morja, tako na naravnih kopališčih kot tudi na kopalnih območjih, zagotavlja Agencija RS za okolje, izvajalci pa so Nacionalni laboratoriji za okolje in hrano oziroma takratni območni zavodi za zdravstveno varstvo. 

Slabosti: Plačniki laboratorijskih preskušanj odvzetih vzorcev na naravnih kopališčih so bili do leta 2009 upravljavci kopališč, ki so s podatki razpolagali in oteževali njihovo javnost. Skladnost kopalnih voda glede na zahteve kopalnih direktiv je podana za kopalne vode, ki so vključene v poročilo Evropske komisije. Za ostale odseke, kjer se ljudje kopajo, od leta 2004 ni podatkov, ker se tam ne izvaja redni državni monitoring. Spremljanje kakovosti lahko zagotovijo lokalne skupnosti glede na razpoložljiva sredstva. 
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: 
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi. 
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo. 
- Skupna ocena (1=brez večjih pripomb, 3=podatki z zadržkom) 
Relevantnost: 1 
Točnost: 1 (podatkov so točni, odražajo pa trenutno stanje na terenu) 
Časovna primerljivost: 2 (zaradi različnih metodologij v preteklih desetletjih) 
Prostorska primerljivost: 1


TWITTER