KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Čeprav se je v obdobju 1990-2012 proizvodnja električne energije
in toplote povečala za 28 %, so se izpusti CO2, zlasti zaradi povečanja
učinkovitosti proizvodnje, zmanjšali za 0,6 %. Izpusti SO2 so se zmanjšali za 96
% zlasti zaradi namestitve razžveplalnih naprav in zamenjave goriv, pomemben pa
je tudi prispevek povečanja učinkovitosti proizvodnje. Izpusti NOx so se
zmanjšali za 42 % predvsem zaradi izvajanja primarnih ukrepov na napravah za
zmanjšanje izpustov NOx, izboljšave metodologije izračuna izpustov ter
povečanja učinkovitosti proizvodnje.


Kazalec analizira gibanje preteklih izpustov CO2, SO2 in NOx iz proizvodnje električne energije in toplote z vidika vpliva izvajanja različnih ukrepov ter omogoča oceno prispevka posameznih ukrepov k zmanjšanju izpustov CO2, SO2 in NOx.

CO2 je najpomembnejši med toplogrednimi plini, ki povzročajo zadrževanje toplote v Zemljini atmosferi, zaradi česar temperatura na površju Zemlje narašča. To bo imelo številne neposredne (poletni vročinski valovi so izredno nevarni za starejše in dojenčke, itd.) in posredne (podnebne spremembe, dvig gladine morske vode) vplive na ekosistem in ljudi. Iz NOx s kemično reakcijo nastaja prizemni ozon, poleg tega prav tako kot SO2 prispeva k zakisovanju ozračja ter izpustom (sekundarnih) prašnih delcev.


Grafi

Slika EN06-1: Razčlenitev gibanja izpustov CO2 v obdobju 1990-2012
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2014; Agencija Republike Slovenije za okolje, 2014; Institut Jožef Stefan, 2014.

Prikaži podatke
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999
Dejanski izpusti kt 5988.8 5224.5 5687.4 5487.3 5126.4 5487.6 5113.8 5552.1 5794 5153.2
Sprememba deleža OVE kt 0 457.5 454.2 142.5 313.9 104.2 450 -152.4 104.9 507.1
Sprememba deleža JE kt 0 132 -529.8 -448.1 -111.8 -34.9 -316.3 18.7 -99.7 -219.7
Zamenjava fosilnih goriv kt 0 5.5 -73.7 -60.9 -58.7 -38.9 -2.1 -39.7 -46 -27
Izboljšanje učinkovitosti kt 0 231 97.9 409.6 479.9 487.8 915.7 887.7 571.1 719.9
Sprememba količine C v premogu kt 0 181.8 240.2 214.6 376.6 234.9 186.4 210.9 316.4 254.3
Referenčni izpusti kt 5988.8 6232.3 5876.1 5745.1 6126.3 6240.6 6347.5 6477.2 6640.6 6387.8
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Dejanski izpusti kt 5441.6 6148.2 6403.9 6141.7 6282 6293.3 6341.2 6564.9 6346.6 6050
Sprememba deleža OVE kt 542.6 318.6 -197.3 -385.2 399.9 -230.6 -92.1 -373.6 191.6 752.1
Sprememba deleža JE kt -304 -131.4 45.4 -72.1 -281.4 137.6 -151.3 74.5 146.9 -328.9
Zamenjava fosilnih goriv kt -38 -21.4 -53.5 63.1 10.9 39 23.8 29.5 42.5 132.7
Izboljšanje učinkovitosti kt 770 654.5 816.1 1002.3 989.5 1120.4 1124.6 905 1237.7 1219.8
Sprememba količine C v premogu kt 176.3 24.4 85.1 96.2 60.7 74.1 151.1 75.6 -40.5 64.1
Referenčni izpusti kt 6588.3 6992.8 7099.8 6846 7461.6 7433.7 7397.3 7275.9 7924.9 7889.8
2010 2011 2012
Dejanski izpusti kt 6169.1 6223.6 5955.7
Sprememba deleža OVE kt 703.1 -88.2 445.2
Sprememba deleža JE kt -476.8 149.1 -375.2
Zamenjava fosilnih goriv kt 124.7 120.7 137.2
Izboljšanje učinkovitosti kt 1380.3 1342.3 1425.8
Sprememba količine C v premogu kt 87.2 99.3 91.6
Referenčni izpusti kt 7987.7 7846.8 7680.3
Slika EN06-2: Razčlenitev gibanja izpustov SO2 v obdobju 1990-2012
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2014; Agencija Republike Slovenije za okolje, 2014; Institut Jožef Stefan, 2014.

Prikaži podatke
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999
Dejanski izpusti kt 147.9 131.9 144.5 141.3 136.7 97.3 95.1 101.5 96 82.7
Sprememba deleža OVE kt 0 11.2 10.7 3.3 7.6 2.6 11.1 -3.4 2.8 12.3
Sprememba deleža JE kt 0 3.2 -12.9 -10.9 -2.7 -0.8 -7.7 0.5 -2.4 -5.3
Zamenjava fosilnih goriv kt 0 0.5 -4.7 -4.1 -3.5 -2.5 -0.9 -3.2 -3.2 -1.9
Izboljšanje učinkovitosti kt 0 5.6 2.7 10.4 11.7 11.8 22.7 22.2 14 17.7
Ukrepi zmanj. izpustov SO2 kt 0 1.5 4.8 1.8 1.4 45.7 36.3 42.5 56.8 52.3
Referenčni izpusti kt 147.9 153.9 145.1 141.9 151.3 154.1 156.7 159.9 164 157.7
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Dejanski izpusti kt 80.7 50.7 52.3 49.9 41 31.9 9.5 8.8 7.9 7.2
Sprememba deleža OVE kt 12.2 6.7 -5.5 -10.7 8.2 -6 -2.6 -8.6 1.1 17.4
Sprememba deleža JE kt -7.4 -3.2 1.1 -1.7 -6.8 3.3 -3.7 1.8 3.6 -8
Zamenjava fosilnih goriv kt -2.6 -1.6 -3.5 3.2 0.3 3.2 3.7 4.4 10.9 11.2
Izboljšanje učinkovitosti kt 20.1 17.3 21 25.2 25.6 26.3 25.2 18.8 22.2 25.1
Ukrepi zmanj. izpustov SO2 kt 59.7 102.7 109.8 103.2 116.1 124.8 150.5 154.4 150 141.8
Referenčni izpusti kt 162.7 172.7 175.3 169 184.2 183.6 182.7 179.7 195.7 194.8
2010
Dejanski izpusti kt 6.2
Sprememba deleža OVE kt 15.9
Sprememba deleža JE kt -11.5
Zamenjava fosilnih goriv kt 11.2
Izboljšanje učinkovitosti kt 28.6
Ukrepi zmanj. izpustov SO2 kt 146.7
Referenčni izpusti kt 197.2
Slika EN06-3: Razčlenitev gibanja izpustov NOx v obdobju 1990-2012
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2014; Agencija Republike Slovenije za okolje, 2014; Institut Jožef Stefan, 2014.

Prikaži podatke
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999
Dejanski izpusti kt 17.9 14.7 14.7 15.3 15.2 13.7 13.7 15.6 16 12.9
Sprememba deleža OVE kt 0 1.3 1.3 0.4 0.9 0.3 1.3 -0.4 0.3 1.5
Sprememba deleža JE kt 0 0.4 -1.6 -1.3 -0.3 -0.1 -0.9 0.1 -0.3 -0.6
Zamenjava fosilnih goriv kt 0 0 -0.3 -0.2 -0.2 -0.1 -0 -0.2 -0.2 -0.1
Izboljšanje učinkovitosti kt 0 0.7 0.3 1.2 1.4 1.4 2.7 2.7 1.7 2.1
Ukrepi zmanj. izpustov NOx kt 0 1.5 3.1 1.8 1.3 3.4 2.1 1.6 2.3 3.2
Referenčni izpusti kt 17.9 18.6 17.5 17.1 18.3 18.6 18.9 19.3 19.8 19.1
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Dejanski izpusti kt 14.1 14.9 16.5 14.8 12.7 12.6 12.8 11.7 11.9 10.7
Sprememba deleža OVE kt 1.5 0.8 -0.7 -1.3 1 -0.7 -0.3 -1 0.1 2.1
Sprememba deleža JE kt -0.9 -0.4 0.1 -0.2 -0.8 0.4 -0.4 0.2 0.4 -1
Zamenjava fosilnih goriv kt -0.1 -0.1 -0.2 0.3 0.1 0.2 0.2 0.2 0.5 0.7
Izboljšanje učinkovitosti kt 2.4 2.1 2.5 3.1 3.1 3.2 3.1 2.3 2.8 3.1
Ukrepi zmanj. izpustov NOx kt 2.7 3.5 2.9 3.8 6.2 6.5 6.7 8.3 7.9 7.9
Referenčni izpusti kt 19.7 20.9 21.2 20.4 22.3 22.2 22.1 21.7 23.6 23.5
2010
Dejanski izpusti kt 11
Sprememba deleža OVE kt 1.9
Sprememba deleža JE kt -1.4
Zamenjava fosilnih goriv kt 0.7
Izboljšanje učinkovitosti kt 3.6
Ukrepi zmanj. izpustov NOx kt 8.1
Referenčni izpusti kt 23.8

Cilji

Ciljev za izpuste iz proizvodnje električne energije
Slovenija nima, so pa cilji določeni za izpuste na nivoju države, zmanjševanje
izpustov CO2 iz proizvodnje električne energije in toplote pa je spodbujeno
preko sistema EU-ETS. Več informacij je na voljo v kazalcih EN01 Izpusti
toplogrednih plinov energetskega izvora in EN09 Izpusti onesnaževal zraka iz
energetskih virov.

Pri proizvodnji električne energije je potrebno poleg
okoljskega vidika upoštevati tudi vidik zanesljivosti oskrbe z električno
energijo.

Na izpuste ima pomemben vpliv tudi doseganje cilja glede
deleža električne energije iz obnovljivih virov energije (za več glej kazalec
EN24 Delež obnovljivih virov v bruto končni rabi energije).


Sektor proizvodnje električne energije in toplote je leta
2012 k skupnim izpustom CO2 prispeval 38 %, SO2 64 % in
NOx 23 %. Zaradi tega je ta sektor zelo pomemben za doseganje
nacionalnih ciljev pri onesnaževalih zraka, medtem ko pri toplogrednih plinih
sektor ni vključen v nacionalni cilj, ker je vključen v sistem trgovanja s
pravicami do emisij. Informacija o tem, kateri ukrepi dajejo pričakovane učinke
in kateri ne, je nujna za pravočasno prilagajanje strategije zmanjševanja
izpustov snovi.

Proizvodnja električne energije in toplote je leta 2012
prispevala 5.956 kt izpustov CO2, 6,5 kt SO2 in 10,3 kt
NOx, s čimer je največji vir izpustov CO2 in SO2
ter drugi največji vir pri NOx (prvi je promet). Glede na leto 1990 so
bili izpusti SO2 in NOx iz tega vira leta 2012 nižji za 96
% oziroma 42 %, CO2 pa  za 0,6
%. Glede na predhodno leto so bili vsi izpusti nižji, CO2 za
4,3 %, NOx za 6,2 % ter SO2 za 3,8 %.  Proizvodnja električne energije in toplote je
bila leta 2012 za 28 % večja kot leta 1990 in za 2,1 % manjša kot leta 2011.

Zmanjšanje oz. zaostajanje povečevanja izpustov za
povečevanjem proizvodnje električne energije in toplote je posledica izvajanja
ukrepov, ki jih lahko razvrstimo v štiri skupine:

·       
Povečanje deleža ne-fosilnih goriv, kamor sodijo
jedrska energija in obnovljivi viri energije. Pri obnovljivih virih energije je
potrebno omeniti, da je lesna biomasa CO2 nevtralna, zato je pri
izpustih CO2 prišteta med obnovljive vire, pri izpustih SO2
in NOx pa k fosilnim virom, saj njeno zgorevanje prispeva k skupnim
izpustom obeh snovi.

·       
Povečanje učinkovitosti proizvodnje električne
energije iz fosilnih goriv. K temu prispeva tako izboljšanje učinkovitosti
proizvodnje v obstoječih napravah kot postavitev novih naprav ter tudi
povečanje proizvodnje električne energije v soproizvodnji električne energije
in toplote.

·       
Sprememba deleža posameznih fosilnih goriv v
skupni porabi fosilnih goriv. Premog (rjavi premog in lignit) ter kurilno olje
vsebujejo velike količine ogljika, žvepla in dušika, ki pri gorenju reagirajo s
kisikom in povzročajo okoljsko škodo v obliki izpustov. Zemeljski plin vsebuje
občutno nižje koncentracije teh snovi, zato je okoljsko bolj sprejemljiv.

·       
Izvedba tehničnih ukrepov zmanjšanja izpustov:

o   Razžveplanje
dimnih plinov občutno zmanjša izpuste SO2. Najpogostejši način
izvedbe razžveplanja je mokri kalcitni postopek, ki temelji na absorpciji
žveplovega dioksida iz dimnih plinov v suspenzijo, kjer s kalcitom tvori
stabilen produkt.

o   Zmanjšanje
izpustov NOx je možno doseči s primarnimi ukrepi (prilagoditev
zgorevanja) ali s sekundarnimi ukrepi (čiščenje dimnih plinov). Najpogostejši
način prilagoditve zgorevanja je preko namestitve gorilnika z nizkimi izpusti
NOx (»low NOx burner«)

o   V
prihodnosti bo pomembno vlogo pri zmanjšanju izpustov CO2 iz
termoelektrarn na premog zagotovo imelo zajemanje in shranjevanje ogljika
(»carbon capture and storage – CCS«). Tehnologija je še v fazi razvoja.

o   Sem
sodijo tudi metodološke izboljšave izračuna evidenc izpustov ter spreminjanje
emisijskih faktorjev zaradi spreminjanja lastnosti goriv.

Izpusti CO2 iz proizvodnje električne energije
in toplote so bili leta 2012 glede na leto 1990 za 29 odstotnih točk
nižji, kot bi bili, če bi se povečali za enako stopnjo kot proizvodnja
električne energije in toplote. Tako povečanje emisij, bi se zgodilo, če bi bila
situacija v transformacijah leta 2012 enaka kot leta 1990 (enaki deleži goriv,
enaki izkoristki termoelektrarn, itd.).

Manjše povečanje emisij glede na rast proizvodnje
električne energije in toplote je posledica izvajanja naslednjih ukrepov:

·       
K zmanjšanju specifičnih izpustov je največ
prispevalo izboljšanje učinkovitosti naprav za proizvodnjo električne energije,
kar je bilo doseženo zlasti z optimizacijo delovanja obstoječih naprav,
pomemben pa je tudi vpliv ustavitve blokov 1 in 2 v termoelektrarni Šoštanj.
Leta 2012 je bila proizvodnja za 24 % bolj učinkovita kot leta 1990. V
prihodnosti se s postavitvijo novih naprav pričakuje občutnejše izboljšave
učinkovitosti (glej kazalec EN13 Učinkovitost proizvodnje električne energije).

·       
Količina proizvedene električne energije in
toplote iz jedrske ter obnovljivih virov energije (OVE) je bila leta 2012 glede
na leto 1990 večja za 29 %. Ker se je proizvodnja električne energije in
toplote iz fosilnih goriv povečala za 27 %, je bil delež proizvodnje iz
fosilnih goriv za slabo odstotno točko nižji kot leta 1990. Zaradi zmanjšanja deleža
fosilnih goriv je prispevek tega ukrepa pozitiven – izpusti so se zmanjšali, in
sicer za 0,9 %. V vmesnih letih se je delež spreminjal, saj je proizvodnja
električne energije iz OVE vezana na vodnatost rek, letna proizvodnja
električne energije v jedrski elektrarni pa na dolžino remonta in delno tudi na
vodnatost rek zaradi hlajenja (glej kazalec EN17 Proizvodnja električne
energije po gorivih). Po izgradnji spodnje-savske verige hidroelektrarn in
dokončanju prenove obstoječih HE se bo zmogljivost hidroelektrarn povečala,
vendar to ne bo dovolj za občutnejšo rast deleža OVE v proizvodnji električne
energije, saj s hitro rastjo rabe električne energije raste tudi proizvodnja iz
fosilnih goriv.

·       
Premog je bil leta 2012 še vedno glavni energent
v termoelektrarnah, vendar je opazno zmanjševanje njegove rabe, kar je
posledica ustavitve blokov 1 in 2 v termoelektrarni Šoštanj v letih 2009 in
2010. Minimalno zmanjšanje izpustov CO2 zaradi zamenjave fosilnih goriv v
preteklosti je posledica zamenjave tekočih goriv s plinastimi. Izpusti CO2
na enoto porabljenega fosilnega goriva so bili leta 2012 za 1,8 % nižji kot
leta 1990. V prihodnje se ob postavitvi novih termoelektrarn na plin, ki bodo zamenjale
premogove termoelektrarne, pričakuje večji prispevek tega ukrepa k zmanjšanju
izpustov.

·       
Poleg faktorjev, povezanih s porabo goriva, pa
na izpuste vplivajo tudi spremembe emisijskih faktorjev za lignit, ki so vezani
na vsebnost ogljika v lignitu. Emisijski faktor je bil v obdobju 1991-2000
nižji od faktorja leta 1990, v letih 2001-2005 je bil približno enak kot leta
1990, leta 2006 je bil opazno nižji, od leta 2007 pa zopet približno enak kot
leta 1990. Leta 2012 so bili izpusti zaradi spremembe emisijskega faktorja glede
na 1990 nižji za 1,5 %.

Če prispevek posameznih skupin ukrepov zmnožimo, dobimo
spremembo izpustov leta 2012 glede na 1990. 1,282 (povečanje proizvodnje
električne energije) x 0,809 (povečanje učinkovitosti proizvodnje) x 0991 (zmanjšanje
deleža fosilnih goriv v proizvodnji) x 0,982 (zmanjšanje izpustov na enoto
porabljenega fosilnega goriva) x 0,985 (sprememba emisijskega faktorja) = 0,994
(zmanjšanje izpustov CO2 leta 2012 glede na leto 1990).

Pripisovanje zmanjšanja izpustov posameznim instrumentom
je težavno. Zgoraj predstavljeni rezultati prikazujejo ocene učinkov posameznih
skupin ukrepov. Izvajanje posameznega ukrepa pa je spodbujeno z različnimi
instrumenti, povečanje deleža OVE je npr. spodbujeno s sistemom zagotovljenih odkupnih
cen, finančnimi spodbudami (subvencije, posojila) ter certificiranjem izvora
energije. Poleg tega imajo seveda zlasti v proizvodnji električne energije in
toplote pomembno vlogo tudi ostala merila za izvajanje določenih ukrepov, npr.
zanesljivost oskrbe, po odprtju trgov z zemeljskim plinom in električno
energijo pa tudi razmere na trgu.

Izpusti SO2 so bili leta 2012 glede na leto
1990 občutno nižji. Na enoto proizvedene električne energije in toplote so bili
nižji za  97 %. Ločitev gibanja izpustov
in proizvodnje je bila dosežena z izvajanjem naslednjih ukrepov:

·       
Najpomembnejši je prispevek tehničnih ukrepov,
in sicer razžveplanja dimnih plinov, zamenjave premoga z visoko vsebnostjo
žvepla s takim, ki ima nižjo, ter zmanjšanja vsebnosti žvepla v tekočih
gorivih. To je vplivalo na 96 % zmanjšanje leta 2012 glede na leto 1990.

·       
Druga skupina ukrepov po velikosti prispevka je
povečanje učinkovitosti naprav. Učinkovitost proizvodnje električne energije se
je povečala za 19 % (razlika glede na CO2 je posledica različne obravnave lesa
– pri CO2 je prištet k obnovljivim virov energije, pri SO2 in NOx pa k fosilnim
virov energije).

·       
Prispevki preostalih dveh skupin ukrepov so
majhni. Delež proizvodnje električne energije in toplote iz fosilnih goriv in
lesne biomase je bil leta 2012 enak kot leta 1990. Povečanje deleža čistejših
fosilnih goriv pa je vplivalo na znižanje izpustov za 7,4 %.

Zmnožek zmanjšanj po skupinah ukrepov in povečanja
proizvodnje električne energije nam zopet da skupno zmanjšanje izpustov leta 2012
glede na leto 1990. Podobno kot pri izpustih CO2, v prihodnosti od
naložb v nove zmogljivosti pričakujemo nadaljnje povečevanje učinkovitosti
proizvodnje ter zmanjšanje izpustov SO2 na enoto porabljenega
fosilnega goriva.

Izpusti NOx na enoto proizvedene električne
energije in toplote so bili leta 2012 za 55 % nižji kot leta 1990, kar je
posledica:

·       
izvedbe tehničnih ukrepov, kot so zamenjava
gorilnikov s takimi z nizkimi izpusti NOx, rekonstrukcija kotlov in
izboljšave metodologije izračuna evidenc izpustov, s čimer je bilo doseženo 44
% zmanjšanje,

·       
izboljšanja učinkovitosti naprav za proizvodnjo
električne energije in toplote za 19 %,

·       
prehoda na fosilna goriva z manjšo vsebnostjo
dušika (s tekočih goriv na zemeljski plin, s premoga na les, itd.) - zmanjšanje
za 3,3 %.

Delež proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv in
lesne biomase je bil leta 2012 enak kot leta 1990.

V prihodnje se, tako kot pri SO2 in CO2,
zaradi novih naložb pričakuje nadaljnje zmanjševanje izpustov.


Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Resoluciji o
Nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012
(ReNPVO, Ur.l. RS, št.
2/06),  podnebno-energetskem svežnju, Protokolu o
zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona
, Direktivi
2001/81/ES
o zgornji meji nacionalnih emisij v zrak za določene
snovi (NEC direktiva) ter revidiranem Protokolu o zmanjšanju zakisljevanja,
evtrofikacije in prizemnega ozona (http://www.unece.org/index.php?id=29858).
Izvorna baza podatkov:
Izpusti CO2: evidence izpustov toplogrednih plinov, ARSO,
(glej EN01).
Izpusti SO2 in NOx: evidence izpustov onesnaževal
zraka, ARSO, (glej ENO9).
Proizvodnja električne energije in toplote: Energetska bilanca RS .
- Proizvodnja električne energije po gorivih (jedrska energija, fosilna goriva,
OVE ): 1990-1999 podatki IJS o proizvodnji električne energije v javnih TE in
javnih TE-TO (preračun podatkov iz Skupnega vprašalnika (Joint Annual
Questionnaire). Za obdobje po letu 2000 so bili uporabljeni podatki SURS-a, ki
so objavljeni na spletnih straneh v spletni aplikaciji SI-STAT. Proizvodnja
električne energije samoproizvajalcev ni upoštevana.
- Proizvodnja toplote: 1990-1991 podatki IJS za proizvodnjo toplote v
transformacijah. Proizvodnja toplote pri samoproizvajalcih je bila ocenjena na
10 % celotne proizvodnje. 1992-1999 podatki IJS za proizvodnjo toplote v javnih
TE-TO in toplarnah, od leta 2000 pa podatek SURS za isti postavki v energetskih
bilancah.
Poraba fosilnih goriv: podatki ARSO, evidence emisij toplogrednih plinov
(glej EN01).
Emisijski faktorji: 1990 podatki ARSO.
- CO2 – evidence emisij toplogrednih plinov, (glej EN01).
- SO2 in NOx – računski listi za evidence emisij za leto
1990.
Skrbnik podatkov: Za evidence izpustov TGP: ARSO – Tajda Mekinda
Majaron, za evidence izpustov onesnaževal zraka: ARSO – Martina Logar in za
energetske bilance: SURS – Mojca Suvorov.
Datum zajema podatkov za kazalec: 28.4.2014
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so pripravljeni na
letni osnovi. Energetske bilance za predhodno leto so dostopne konec tekočega
leta, evidence izpustov za preteklo leto pa v začetku naslednjega.
Metodologija obdelave podatkov:
Referenčni izpusti (Ref_emisije): Predpostavljeno je bilo, da se je v
transformacijah ohranilo stanje leta 1990, tako da so se izpusti povečevali z
enako stopnjo kot proizvodnja električne energije in toplote.

Ref_emisije(leto) = Proiz.Toplote&El.En.(leto) x Emisije(1990) /
Proiz.Toplote&El.En.(1990)
Proiz.Toplote&El.En.     skupna proizvodnja toplote in električne
energije

Zmanjšanje izpustov zaradi povečanja deleža jedrske energije in OVE:
Razdelitev skupnega zmanjšanja na OVE in jedrsko energijo je bila narejena
tako:

zmanjšanjeOVE =
(deležOVE(leto)-deležOVE(1990))/(deležOVE&JE(leto)-deležOVE&JE(1990))

Em_fosil(leto) = DelezFosil(leto)/DelezFosil(1990) x Ref_emisije(leto)
DelezFosil     delez proizvodnje električne energije in toplote iz
fosilnih goriv

Zmanjšanje izpustov zaradi zamenjave fosilnih goriv (med sabo): Skupni
emisijski faktor za vsa goriva je bil izračunan na podlagi emisijskega faktorja
za posamezna goriva (trdna, tekoča in plinasta) leta 1990 in deleža posameznih
goriv v skupni rabi v transformacijah v določenem letu.

Em_fosilmix(leto) = SkupniEF (leto)/SkupniEF(1990) x Em_fosil(leto)
SkupniEF     skupni emisijski faktor za vsa goriva

Zmanjšanje izpustov zaradi izboljšanja učinkovitosti: Učinkovitost je definirana
kot količnik proizvodnje električne energije in toplote iz fosilnih goriv in
porabo fosilnih goriv

Em_ ucinkovitost(leto) = Ucinkovitost (1990)/Ucinkovitost(leto) x
Em_fosilmix(leto)
Ucinkovist     učinkovitost proizvodnje električne energije in toplote

Zmanjšanje zaradi tehničnih ukrepov: To zmanjšanje je izračunano kot
ostanek.
Za oceno prispevkov posameznih ukrepov je uporabljen pristop, ki temelji na
enačbah IPAT in KAYA:
- Enačba IPAT: Vpliv
(»Impact«) = Prebivalstvo (»Population«) x Bogastvo (»Affluence«) x Tehnologija
(»Technology«)
- Enačba KAYA: Izpusti CO2 =
Prebivalstvo x (BDP/Prebivalstvo) x (Energija/BDP) x (CO2/Energija)
Primer za kazalec za CO2:
- Izpusti CO2 iz proizvodnje električne energije in toplote =
Skupna proizvodnja električne energije in toplote
x Proizvodnja električne energije in toplote iz fosilnih goriv / Skupna
proizvodnja električne energije in toplote
x Poraba fosilnih goriv / Proizvodnja električne energije in toplote iz
fosilnih goriv
x Izpusti CO2 iz proizvodnje električne energije in toplote / Poraba
fosilnih goriv

Enačba KAYA je metoda izračuna, ki omogoča, da
prispevek določenega ukrepa ocenimo preko seštevanja oziroma odštevanja.
Pomembno se je zavedati omejitev te metode, saj ocenjeni prispevki posameznih
ukrepov ne predstavljajo točnega prispevka posameznega ukrepa zaradi medsebojne
odvisnosti in povezanosti učinkov ukrepov (različne metode velikost posameznih
prispevkov ocenijo različno). Kljub omejitvam je metoda koristna, saj nudi
indikativno informacijo o pomembnosti (uspešnosti) različnih ukrepov pri
razlagi gibanja izpustov CO2, SO2 in NOx.

Pri kazalcu so letne rasti ponekod prikazane v
odstotnih točkah. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi
različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna
po formuli (nletos)-(nlani)=16%-15%=1%t (npr. če je bila
lansko leto rast 15%, letos pa 16%, potem je letos rast višja za 1 odstotno
točko). Razliko v rasti pa lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po
formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16%/15%)*100]-100=6,7%,
kjer je rast izražena v odstotkih.
Informacije o kakovosti:
Prednosti in slabosti kazalca: Zanesljivost ocen za izpustov CO2 je
zelo dobra, saj je uporabljena mednarodno priznana metodologija (IPCC), poleg
tega so za lignit uporabljeni nacionalni emisijski faktorji, ki so vezani na
vsebnost ogljika v premogu. Evidence izpustov so podvržene tudi rednemu
preverjanju UNFCCC. Zanesljivost ocen za izpuste SO2 in NOx
je tudi dobra, saj so podatki iz evidenc primerjani s podatki iz meritev
izpustov na termoelektrarnah, poleg tega je prav tako uporabljena mednarodno
priznana metodologija (CORINAIR). Glede na način nastanka izpustov so evidence
za SO2 bolj zanesljive, saj je količina izpustov brez čiščenja
dimnih plinov neposredno povezana z vsebnostjo žvepla v gorivu, medtem ko so
izpusti NOx odvisni od vsebnosti dušika v gorivu in samega procesa
zgorevanja (temperatura zgorevanja, razmerje med kisikom in gorivom), ki je
specifičen za vsak kotel posebej.
Za izračun kazalca so bili za porabo fosilnih goriv zaradi pravilnosti ocene
učinka ukrepa spreminjanja vsebnosti C v premogu, uporabljeni podatki ARSO iz
evidenc toplogrednih plinov. Ta poraba ni popolnoma konsistentna s podatki
SURS, zaradi česar pride tudi do razlik pri učinkovitosti proizvodnje
električne energije in toplote.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec je zanesljiv.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije):Scenariji in projekcije niso na
voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:

EEA, 2008. EN09
Emissions (CO2, SO2 and NOx) from public electricity and heat production
–explanatory indicators
.

MOP, 2006. Operativni
program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012
.

MOP, 2007. Operativni
program doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka
/Revizija operativnega programa doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij
onesnaževal zunanjega zraka iz leta 2005
/.

UNECE, 2012. Parties to UNECE Air Pollution Convention
approve new emission reduction commitments for main air pollutants by 2020
(dostopno na spletnem naslovu: http://www.unece.org/index.php?id=29858)


Povezani kazalci


TWITTER