KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Okužbe s hrano (še vedno) predstavljajo pomemben javnozdravstveni problem in so pomemben vzrok obolevnosti in umrljivosti po vsem svetu.

V letih od 2013 do 2017 je bilo v Sloveniji prijavljenih 424 različnih izbruhov. Največjo skupino predstavljajo t. i. kontaktni izbruhi, , kjer je najpogosteje naveden povzročitelj norovirus (177), sledijo kapljični izbruhi (94) in izbruhi povzročeni s hrano (25).

V letu 2017 sta bila prijavljena dva izbruha črevesne nalezljive bolezni povzročena z živili, v katerih je zbolelo 45 oseb, štiri osebe so bile hospitalizirane, umrl ni nihče. V obeh izbruhih povzročitelj ni bil dokazan, obstajala pa je povezava med zaužitimi živili in bolniki.


Kazalec predstavlja število prejetih prijav izbruhov okužb s hrano v Sloveniji in izbranih državah EU.

Okužbe s hrano so opredeljene kot bolezni, ki jo povzročijo bodisi mikroorganizmi ali toksini in vstopijo v telo z zaužitjem hrane (živil) (ICD-10, A00 do A09).

Hrana (ali živilo) je vsaka snov ali izdelek v predelani, delno predelani ali nepredelani obliki, ki je namenjen ali se smiselno pričakuje, da ga bodo uživali ljudje. Ta opredelitev vključuje tudi pitno vodo ter  zajema posamezne sestavine živila in tudi sestavljene obroke (Uredba (ES) št. 178/2002).

Izbruh okužb s hrano pomeni pojav dveh ali več primerov iste bolezni in/ali okužbe ali stanje, v katerem opaženo število primerov pri ljudeh presega pričakovano število in pri katerem so primeri vezani ali verjetno vezani na isto hrano (živilo) kot nosilec okužbe (Direktiva 2003/99/ES).

Pogosto se namesto izbruha uporablja izraz epidemija, ki v bistvu pomeni isto, le da ima izraz bolj resno konotacijo, zato se redkeje uporablja z namenom, da se v javnosti prepreči negativen odziv.

Na pogostost okužb s hrano (in vodo) lahko vplivajo tudi podnebne spremembe, predvsem izredni vremenski dogodki, kot so vročinski valovi, suša, poplave.


Grafi

Slika ZD19-1: Prijavljeni izbruhi okužb s hrano po mestu nastanka in skupaj, Slovenija, 2013-2017
Viri: 
NIJZ, 2013-2017, Nacionalni inštitut za javno zdravje (2018)
Prikaži podatke

Skupaj [Št. prijavljenih izbruhov]

Bolnišnica, dom starejših občanov, zdravilišče, vrtci, šola, drugo [Št. prijavljenih izbruhov]

Gospodinjstvo [Št. prijavljenih izbruhov]

Gostinski obrat, hotel [Št. prijavljenih izbruhov]

Obrat javne prehrane [Št. prijavljenih izbruhov]

2013

4

2

1

1

0

2014

8

4

1

3

0

2015

2

2

0

0

0

2016

7

1

1

5

0

2017

2

0

0

1

1

Slika ZD19-2: Prijavljeni izbruhi okužb s hrano, EU-28, 2012-2016
Viri: 
EFSA Journal, EU summary report on zoonoses, zoonotic agents and food-borne outbreaks 2012-2016 (2018)
Prikaži podatke

2016 [Št. prijavljenih izbruhov]

2015 [Št. prijavljenih izbruhov]

2014 [Št. prijavljenih izbruhov]

2013 [Št. prijavljenih izbruhov]

2012 [Št. prijavljenih izbruhov]

Avstrija

80

78

96

133

122

Belgija

378

352

370

311

327

Bulgarija

17

6

14

0

2

Hrvaška

48

56

44

60

0

Ciper

4

3

0

0

0

Češka

30

28

37

19

23

Danska

49

37

57

69

85

Estonija

6

6

6

14

17

Finska

59

43

41

43

45

Francija

1452

1429

1364

1221

1279

Nemčija

397

384

430

408

393

Grčija

7

9

4

24

32

Madžarska

76

52

37

119

115

Irska

27

29

20

25

38

Italija

91

37

1

0

20

Latvija

49

98

491

598

477

Litva

27

28

247

115

93

Luksemburg

3

1

0

0

0

Malta

39

0

22

6

35

Nizozemska

594

406

207

291

273

Poljska

472

423

382

446

490

Portugalska

24

20

25

18

7

Romunija

19

21

27

20

10

Slovaška

452

425

465

458

731

Slovenija

8

5

8

4

10

Španija

0

0

434

424

447

Švedska

329

333

352

286

232

Velika Britanija

49

53

70

84

60

Slika ZD19-3: Izbruhi povzročeni z živili, z močnimi in šibkimi dokazi, po povzročiteljih, EU, 2016
Viri: 
EFSA Journal, EU summary report on zoonoses, zoonotic agents and food-borne outbreaks 2012-2016 (2018)

Cilji

  • spremljanje in ocena različnih kategorij živil kot možnih virov prenosa povzročiteljev;
  • identifikacija dejavnikov tveganja, ki prispevajo k nastanku izbruhov, povzročenih s hrano;
  • ocena trendov glede na število in velikost izbruhov in delež izbruhov, povezan z različnimi povzročitelji;
  • ocena resnosti obolenja glede na število hospitaliziranih in umrlih v izbruhu;
  • na podlagi zbranih podatkov obveščati splošno in strokovno javnost z namenom zmanjševanja števila okužb s hrano;
  • prilagajanje na podnebne spremembe.

Poleg navedenih ciljev želimo v skladu z Direktivo 2003/99 / ES, ki opredeljuje spremljanje zoonoz in povzročiteljev zoonoz, izboljšati obravnavo izbruhov povzročenih s hrano, izboljšati kvaliteto poročanja o izbruhih, ter izboljšati sodelovanje in medsebojno obveščanje med OE NIJZ, zdravstveno in veterinarsko inšpekcijo in Ministrstvom za okolje in prostor. Spremljanje izbruhov povzročenih z živili mora biti skupni interes vseh udeležencev.


Med nalezljivimi boleznimi so bolezni, ki se prenašajo s hrano, še vedno najpogostejši vzrok obolevnosti in smrtnosti in predstavljajo velik javnozdravstveni izziv. S hitrim in pravočasnim zaznavanjem izbruhov okužb s hrano ter dobro opravljeno epidemiološko preiskavo, ki temelji na usklajeni in poenoteni metodologiji, želimo zagotoviti kvalitetne podatke, ki bodo pripomogli k doseganju zastavljenih ciljev.

V tej skupini so najpogostejše črevesne nalezljive bolezni, ki jih povzročajo različni povzročitelji. Živali ali ljudje jih izločajo z blatom in izbruhanino, prenašajo se prek umazanih rok (bolezni »umazanih rok«), okužene hrane (okužbe s hrano), vode (hidrična okužba) ali predmetov (kontaktna okužba) - tako najdejo pot v usta človeka, ki potem zboli, tj. »fekalno oralna pot širjenja«. Epidemiološki rezervoar za črevesne nalezljive bolezni so različne živali in tudi človek, s simptomi ali brez njih.

Driska in bruhanje sta vodilna klinična simptoma večine ČNB (črevesno nalezljivih bolezni). Pri driski je spremenjena konsistenca iztrebkov (kašasti ali tekoči) in povečano število iztrebljanj (tri ali več dnevno). Pogosta klinična znaka sta tudi povišana telesna temperatura in krčevite bolečine v trebuhu. Zastrupitev s hrano je oznaka za prebavne motnje, ki jih povzročajo različni toksini. Toksini, ki jih tvorijo bakterije, so lahko prisotni že v živilu ali pa jih bakterije tvorijo v črevesju, potem ko jih je človek zaužil s hrano.

Zastrupitev s hrano se največkrat odraža s slabostjo in bruhanjem, v manjši meri pa tudi z bolečinami v trebuhu in drisko.

Med znanimi bakterijskimi povzročitelji prevladujejo salmonele in kampilobaktri, med virusnimi pa norovirusi.

V letih od 2013 do 2017 je bilo v Sloveniji prijavljenih 424 različnih izbruhov. Največjo skupino predstavljajo izbruhi, opredeljeni kot kontaktni, kjer je najpogosteje naveden povzročitelj norovirus (177), sledijo kapljični izbruhi (94) in izbruhi povzročeni s hrano (25).

V letu 2017 sta bila prijavljena dva izbruha črevesne nalezljive bolezni povzročenih z živili, v katerih je zbolelo 45 oseb, štiri osebe so bile hospitalizirane, umrl ni nihče.

V obeh izbruhih povzročitelj ni bil dokazan, obstajala je povezava med zaužitimi živili in bolniki. Eden se je zgodil v gostinskem obratu, eden pa v kolektivu delavcev, ki so zaužili hrano, pripravljeno v javnem obratu.

V letu 2016 je 27 držav EU prijavilo skupno 2 786 izbruhov povzročenih z živili (izbruhi povzročeni s hrano in vodo). V primerjavi z letom 2015 se je število prijavljenih izbruhov, oseb, ki so v izbruhih zboleli ali umrli povečalo, število hospitalizacij v izbruhih pa se je zmanjšalo.

Delež prijavljenih izbruhov na ravni EU je bil 1,03/100 000 prebivalcev, kar je nekoliko več kot v letu 2015. Največ izbruhov so povzročili bakterijski povzročitelji (33,9 %), sledijo virusi (9,8 %), drugi povzročitelji (2,2 %), ter paraziti (0,4 %). Med bakterijskimi povzročitelji je bila najpogosteje ugotovljena salmonela (65,8 %), ki je povzročila dve tretjini bakterijsko povzročenih izbruhov. Skupaj s kampilobaktrom pa večino bakterijskih izbruhov (94,1 %). Med virusnimi povzročitelji je bil najpogosteje ugotovljen norovirus.

V svetovnem merilu potekajo številne raziskave o tem ali bi lahko pretekle podnebne spremembe že vplivale na bolezni, ki so posledica okužb z vodo in hrano, saj občutljivost patogenov na podnebne dejavnike potrjuje, da bi bila lahko ta domneva vendarle pravilna.


Cilji in pravna podlaga

Cilji in pravne podlage: Zakon o nalezljivih boleznih, Ur. l. RS, št. 69/1995, Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje, Ur. l. RS, št. 16/1999, 7th Environment Action Programme, EU Adaptation Strategy Package, Implementing the European Regional Framework for Action to protect health from climate change

 

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v Sloveniji ureja Zakon o nalezljivih boleznih (Ur.l.RS, št. 33/06-UPB1), ki določa, da je treba nalezljive bolezni iz predpisanega seznama obvezno prijavljati in Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje (Ur.l.RS, št. 16/99), ki določa režim prijave. Pravilnik določa, da mora zdravnik v roku treh do šestih ur po ugotovitvi suma na epidemijo oziroma epidemije nalezljive bolezni obvestiti območni ZZV oziroma območno enoto NIJZ (OE NIJZ) in sodelovati pri obvladovanju epidemije. OE NIJZ o epidemiji takoj obvesti Center za nalezljive bolezni NIJZ; CNB NIJZ. OE NIJZ določa ukrepe za obvladovanje epidemije nalezljive bolezni in sodeluje pri njihovem izvajanju. V primeru epidemije nalezljive bolezni iz 1. skupine, opredeljene v pravilniku, in epidemije, ki zajame dve ali več območij koordinira izvajanje ukrepov CNB NIJZ. Dodatno pravilnik v 8. členu določa, da OE NIJZ prijavo in odjavo epidemije posreduje CNB NIJZ pisno ali v elektronski obliki.

Poročila se objavijo na spletni strani NIJZ, pošiljajo pa se tudi zdravstvenim ustanovam v Sloveniji. Poročila prikazujejo število prijav izbruhov in zbolelih oseb ter incidenco na 100 000 prebivalcev. Prijave zajemajo celotno državo, po območnih enotah NIJZ.

Metodologija obdelave podatkov: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Center za nalezljive bolezni. Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o številu prijavljenih izbruhov okužb s hrano.

Informacije o kakovosti za ta kazalec

• Prednosti in slabosti:
Prednosti: Obvezno prijavljanje, zgodnje odkrivanje in hitro ukrepanje.
Slabosti: Ne zazna se vseh izbruhov.

• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
• Skupna ocena (1=brez večjih pripomb, 3=podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (Ne zazna se vseh izbruhov.)
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2 (nimamo podatkov na regionalni ravni)

Metodologija obdelave podatkov za primerjavo držav

Vir podatkov: The European Surveillance System (TESSy)

Skrbnik podatkov: European Centre for Disease Prevention and Control in European Food Safety Authority

Datum zajema podatkov za kazalec: 14. 11. 2018

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: TESSy je zelo prilagodljiv sistem za zbiranje, analizo in širjenje podatkov. Ključni cilji sistema TESSy so analiza podatkov in oblikovanje sklepov za ukrepanje na področju javnega zdravja. Podatke o nalezljivih boleznih v sistem TESSy pošiljajo vse članice EU-28, kot je to zapisano v Odločbi Evropskega Parlamenta 2119/98/ES z dne 24. septembra 1998 o vzpostavitvi mreže epidemiološkega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni v Skupnosti.

Metodologija obdelave podatkov: Uporabljen je podatek o številu prijavljenih izbruhov okužb s hrano po letih.

Geografska pokritost: EU-28

Izvorna baza podatkov
SURVIVAL, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)
Skrbnik podatkov

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Center za nalezljive bolezni (CNB)

Datum zajema podatkov
14.11.2018
Podatki za obdobje
2009–2014
Geografska pokritost
Slovenija
Informacije o kakovosti za primerjavo držav

  • Prednosti in slabosti kazalca: Prednost: podatki o izbruhih okužb s hrano so mednarodno primerljivi.
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: z vidika podatkov!

                     Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

                     Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1

                  Relevantnost: 1

                  Točnost: 2 (ne zaznamo vseh izbruhov)

                  Časovna primerljivost: 1

                  Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura


TWITTER