KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Poraba vode v Sloveniji ima na letni ravni razmeroma majhen delež bruto iztoka iz države. V  letu 2018 je bil letni indeks WEI+ okoli 3%, prav tak  je bil tudi indeks WEI, ki kaže vrednosti glede na obdobno povprečje. Trend obdobnega indeksa rabe vode WEI je ustaljen, trend letnega indeksa WEI+ pa kaže rahlo zmanjševanje, vendar trend ni statistično značilen.


Indeks WEI (angleško: WEI – Water Exploitation Index) se uporablja za primerjavo letnih količin vse porabljene vode s povprečjem dolgoletnega obdobja. Uvedla ga je Evropska agencija za okolje (EEA). WEI kaže na porabo površinske in podzemne vode v primerjavi s povprečjem bruto iztoka iz države v dolgoletnem obdobju (osnovni WEI indeks) oziroma v primerjavi z bruto iztokom v posameznem letu (letni WEI+ indeks).

Podatki o porabi vode so pridobljeni iz popisov Statističnega urada RS brez upoštevanja količine vode, ki jo v Sloveniji »uporabljamo« za proizvodnjo elektrike iz vodne energije. Zajema le porabo vode za javno oskrbo prebivalstva, industrijske zajeme, namakanje  ter vodo, ki se porablja v delovnih procesih termoelektrarn in nuklearne elektrarne.

Podatki o bruto iztoku iz države se črpajo iz letne vodne bilance Agencije RS za okolje na osnovi podatkov o pretokih rek. Za oceno količinske ranljivosti posameznih povodij bo v prihodnje potrebna tudi analiza mesečnega indeksa WEI, ki bo temeljil na podatkih mesečne vodne bilance mGROWA-SI.


Grafi

Slika VD01-1: Osnovni in letni indeks izkoriščanja vode, Slovenija, 2002-2018
Viri: 

Slovenia - WISE SoE Water Quantity, Agencija Republike Slovenije za okolje in Statistični urad Republike Slovenije, 2020

Prikaži podatke

osnovni indeks izkoriščanja vode (WEI) [%]

letni indeks izkoriščanja vode (WEI+) [%]

2002

2,80

3,30

2003

2,60

4,40

2004

3,10

3

2005

2,90

3,20

2006

2,80

3,40

2007

2,90

4

2008

3,80

4

2009

3,50

3,20

2010

3,30

2,90

2011

2,80

3,90

2012

2,90

3,10

2013

2,80

2,40

2014

3,10

2,10

2015

2,80

3,60

2016

2,80

2,70

2017

2,90

3,20

2018

3

3

Figure VD01-2: Letni indeks izkoriščanja vode (WEI+), izbrane EU države, 2017
Viri: 

Slovenia - WISE SoE Water Quantity, Agencija Republike Slovenije za okolje in Statistični urad Republike Slovenije, 2020

Prikaži podatke

letni indeks izkoriščanja vode (WEI+) (WEI+)[%]

Belgium

7.30

Switzerland

1.90

Cyprus

70.30

Germany

5.50

Denmark

1.50

Spain

23.70

Italy

15.60

Malta

18.50

Slovenia

2.90


Cilji

Za spremljanje indeksa izkoriščanja vode ni točno določenega cilja, kljub temu, da je spremljanje pomembno zaradi izvajanja naslednjih zakonodajnih aktov EU:

  • Okvirne vodne direktive (Water Framework Directive, 2000/60/EC), ki se zavzema za trajnostno rabo vodnih virov, s ciljem njihove dolgoročne zaščite in za zagotavljanje ravnovesja med odvzemom vode in obnavljanjem podzemne vode, predvsem zaradi doseganja dobrega stanja podzemne vode;
  • Sedmi okoljski akcijski program EU se zavzema za zmanjšanje ali preprečitev vodnega stresa na obnovljivih vodnih virih do leta 2020.

Pri določitvi cilja za indeks izkoriščanja vode - WEI + je pomembno, da se doseže dogovor o razmejitvi neobremenjenih in obremenjenih področij. Raskin et al. (1997) je predlagal, da bi bilo treba za označevanje pomanjkanja vode uporabiti vrednost WEI več kot 20 %. Vrednost nad 40 % pomeni močno pomanjkanje vode. Ti pragovi se pogosto uporabljajo v znanstvenih raziskavah (Alcamo in sod., 2000). Smakhtin in sod. (2004) je nakazoval, da bi 60-odstotno zmanjšanje letnega skupnega odtoka povzročilo vodni stres v okolju. Tudi Organizacija Združenih narodov (FAO), ki deluje na področju kmetijstva in prehrane uporablja kot vrednost vodnega stresa vrednost nad 25 % odvzema vode in nad 75 % kot znak resne pomanjkljivosti vode (FAO, 2017). Ker za ocenjevanje stanja vodnega stresa po Evropi ni na voljo formalno dogovorjenih pragov, je v kazalcu VD01 uporabljen 20-odstotni prag WEI +, ki ga je predlagal Raskin al. (1997), ki razlikuje stresna območja od neobremenjenih, medtem, ko  se vrednost 40 % uporablja kot najvišji prag.


Glede na delež skupne porabe vode in glede na letna in obdobna povprečja se Slovenija uvršča med države brez vodnega stresa. Vodni stres se prepoznava, ko povpraševanje po vodi presega obnovljive količine vse vode v določenem obdobju ali ko onesnaženje omejuje njeno uporabo. Prva opozorilna vrednost za nevarnost za vodni stres na določenem območju je pri okoli 20 %, opozorilne vrednosti za vodni stres, pojavlja pa se pri preseganju 40 % porabe vode glede na količine vse obnovljive vode oz. skupnega bruto odtoka iz države.

V primerjavi z drugimi državami porabimo v Sloveniji relativno malo vode. Največjo vrednost WEI ima Ciper, kjer izkoristijo prek 60 % vode, več kot 20 % pa je izkoristijo tudi v Belgiji, Španiji, Italiji in na Malti. Največ vode porabijo v sredozemskih in gosto poseljenih državah, najmanjši delež pa v Skandinaviji. (EEA, 2020)

Za območja, ki doživljajo vodne stresne razmere, je značilna različna stopnja spremenljivosti. Za Evropo v splošnem velja, da je indeks izkoriščanja vode nekje med 15 % in 25 % .  Na pomanjkanje vode vpliva večje povpraševanje po vodi, torej število prebivalcev – odjemalcev in socialno-ekonomski razvoj. Vedno večji vpliv imajo pa tudi podnebne razmere (razpoložljivost obnovljivih virov vode in sezonska oskrba z vodo). V splošnem se s pomanjkanjem vode srečuje tako južna Evropa (zaradi kmetijstva, turizma in oskrbe prebivalcev), kot tudi vzhodna, zahodna in severna Evropa (zaradi večje urbanizacije in povečane oskrbe, ter tudi zaradi rabe vode za hlajenje in ogrevanje).


Podatki za Slovenijo

Cilji in pravne podlage:  Water Framework Directive (2000/60/EC), the EU's Seventh Environment Action Programme (7th EAP)

Vir podatkov: Statistični Urad Republike Slovenije – podatki o porabi vode; Agencija RS za okolje – podatki o rečni bilanci

Podatki objavljeni v poročilu: Slovenia - WISE SoE Water Quantity, Agencija Republike Slovenije za okolje in Statistični urad Republike Slovenije, 2013

Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje

Datum zajema podatkov za kazalec: 1.4.2020

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Podatki se zbirajo na letnem nivoju po metodologiji statističnih vprašalnikov na SURS-u, rečna bilanca se izdeluje na Agenciji za okolje za tekoče koledarsko leto.

Metodologija obdelave podatkov:
Opravljeni so osnovni izračuni indeksa – delež količine porabljene vode v primerjavi z bruto količino skupnega odtoka iz države.

Informacije o kakovosti:

- Prednosti in slabosti kazalca: podatki so za celotno območje Slovenije na letnem nivoju.

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: podatek je ključen za spremljanje v povezavi z vodno okvirno direktivo

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki):  podatki so zanesljivi

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): projekcije/scenariji niso na voljo

- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1

Točnost: 2

Časovna primerljivost: 2

Prostorska primerljivost: 2

 

Podatki za EU

Vir podatkov: Evropska agencija za okolje 

https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/use-of-freshwater-resources-3/assessment-4
 

Skrbnik podatkov:

Datum zajema podatkov za kazalec: 1.4.2020
Informacije o kakovosti:

Relevantnost: 1

Točnost: 1

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost:  1

EEA member countries: Austria, Belgium, Bulgaria, Croatia, Cyprus, Czech, Denmark, Estonia, Finland, France, Germany, Greece, Hungary, Ireland, Italy, Latvia, Lithuania, Luxembourg, Malta, Netherlands, Norway, Poland, Portugal, Romania, Slovakia, Slovenia, Spain, Sweden, Switzerland, Turkey, United Kingdom

 

Literatura in viri

  1. EEA, 2020. Use of freshwater resources in Europe. Indicator. Evropska agencija za okolje, 7.1.2020. (povzeto 27.3.2020 po:https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/use-of-freshwater-resources-3/assessment-4)
  2. Raskin et al. (1997). Raskin, P., Gleick, P.H., Kirshen, P., Pontius, R. G. Jr and Strzepek, K. ,1997. Comprehensive assessment of the freshwater resources of the world. Stockholm Environmental Institute, Sweden. (Povzeto po 1.4.2020: https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/use-of-freshwater-resources-3/raskin-et-al.-1997)
  3. Alcamo in sod., 2000. Alcamo, J., Henrich, T., Rösch, T., 2000. World Water in 2025 – Global modeling and scenario  analysis for the World Commission on Water for the 21st Century. Report A0002, Centre for Environmental System Research, University of Kassel, Germany.
  4. Smakhtin in sod. (2004). A Pilot Global Assessment of Environmental Water Requirements and Scarcity. Water International 29(3):307-317 · September 2004.
  5. FAO, 2017. Water for Sustainable Food and Agriculture.  A report produced for the G20 Presidency of Germany. Food and Agriculture Organization of the United Nations. Rome, 2017

Povezani kazalci


TWITTER