KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

V letu 2020 v Sloveniji beležimo rahel porast števila in skupne površine funkcionalno razvrednotenih območij (FDO): evidentirali smo 1132 FDO v skupni površini 3695,3 ha. Glede na stanje leta 2017 se je njihovo število povečalo za 51, skupna površina za 272,5 ha.

Prisotni so pozitivni trendi v smeri oživljanja FDO, saj je nova dejavnost zaživela na 108 lokacijah, na 292 FDO pa je v zadnjih letih prišlo do večjih sprememb, marsikje so se pričeli postopki sanacije in ponovne oživitve dejavnosti, spet drugje pa se je fizično stanje in degradiranost območja še poslabšala.

Manjka sistemski pristop k okoljski sanaciji in prenovi predvsem tistih FDO, kjer so prisotna stara okoljska bremena ter vzpostavitev sistema prostorskega razvoja, ki bo težil k ničelni pozidavi kmetijskih in gozdnih zemljišč.


Kazalec prikazuje število in skupne površine funkcionalno razvrednotenih območij (FDO) v Sloveniji leta 2020. Prikazane so tudi spremembe na FDO med letoma 2017 in 2020, stopnja opuščenosti, lastništvo FDO, regionalna razlike glede na prisotnost FDO in spremembe načrtovanja razvoja na FDO po statističnih regijah.

Funkcionalno razvrednoteno območje je opuščeno ali nezadostno izkoriščeno območje z vidnim vplivom predhodne rabe in zmanjšano uporabno vrednostjo. Razvrednoteno območje lahko po funkcionalnih, fizičnih, okoljskih, socialnih idr. merilih izkazuje različne vrste in stopnje razvrednotenja. Lahko predstavlja potencial za razvoj, vendar so za njegovo oživitev potrebni sektorsko usklajeni predpisi in ukrepi za prenovo.

Ker pomemben del popisanih FDO predstavlja tudi območja starih okoljskih bremen, na delu opuščenih območij pa potekajo procesi, ki povečujejo okoljska tveganja (nelegalno odlaganje (nevarnih) odpadkov, žarišča razvoja invazivnih rastlinskih vrst idr.), na osnovi obstoječe baze FDO lahko učinkoviteje oblikujemo ustrezne ukrepe za varovanje okolja.


Grafi

Slika TP02-1: Spremembe na FDO v obdobju 2017–2020
Viri: 
Prikaži podatke

Ni sprememb [%]

Večje spremembe na FDO [%]

FDO je ponovno v funkciji [%]

Novo FDO [%]

2017-2020

55

23

9

13

Slika TP02-2: Število funkcionalno razvrednotenih območij po tipu degradacije, september 2017 in marec 2020
Viri: 
Prikaži podatke

2020 [število]

2017 [število]

FDO industrijskih in obrtnih dejavnosti (IND)

216

237

FDO infrastrukture (INF)

160

133

FDO kmetijske dejavnosti (KMD)

83

77

FDO obrambe, zaščite in reševanja (OBR)

37

35

FDO prehodne rabe (PRE)

123

112

FDO pridobivanja mineralnih surovin (MIN)

181

170

FDO storitvenih dejavnosti (STO)

179

162

FDO turistične, športnorekreacijske in športne dejavnosti (TUR)

64

60

FDO za bivanje (BIV)

89

95

Slika TP02-3: Površina funkcionalno razvrednotenih območij, september 2017 in marec 2020
Viri: 
Prikaži podatke

2020 [ha]

2017 [ha]

FDO industrijskih in obrtnih dejavnosti (IND)

1125,82

1196,94

FDO infrastrukture (INF)

465,44

418,39

FDO kmetijske dejavnosti (KMD)

234,39

202,33

FDO obrambe, zaščite in reševanja (OBR)

170,34

152,11

FDO prehodne rabe (PRE)

285,07

267,76

FDO pridobivanja mineralnih surovin (MIN)

810,76

649,90

FDO storitvenih dejavnosti (STO)

356,35

324,34

FDO turistične, športnorekreacijske in športne dejavnosti (TUR)

131,65

102,17

FDO za bivanje (BIV)

115,45

108,79

Slika TP02-4: Površina funkcionalno razvrednotenih območij glede na lastništvo, september 2017 in marec 2020
Viri: 
Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze Ljubljani, Evidenca funkcionalno degradiranih območij, 2017, 2020. (2020)
Prikaži podatke

2020 [ha]

2017 [ha]

javno

464,86

465,33

mešano

1737,27

988,66

zasebno

1455,34

1641,64

neznano

37,80

327,10

Slika TP02-5: Površina funkcionalno razvrednotenih območij glede na stopnjo opuščenosti, september 2017 in marec 2020
Viri: 
Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze Ljubljani, Evidenca funkcionalno degradiranih območij, 2017, 2020. (2020)
Prikaži podatke

2020 [ha]

2017 [ha]

delno opuščeno (do 50 %)

1074,71

900,39

pretežno opuščeno (50-99 %)

1492,14

1373,76

povsem opuščeno

1128,42

1148,60

Slika TP02-6: Predvideni načrti oživitve FDO po statističnih regijah, 2020
Viri: 
Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze Ljubljani, Evidenca funkcionalno degradiranih območij, 2020. (2020)
Prikaži podatke

ni pravih načrtov in možnosti sprememb [število]

imamo načrte in ideje, realizacija pa še ni definirana [število]

imamo že sprejet načrt za območje [število]

Goriška

23

39

7

Jugovzhodna Slovenija

42

24

18

Koroška

22

24

8

Obalno-kraška

21

35

25

Osrednjeslovenska

193

106

64

Podravska

56

31

14

Pomurska

47

18

10

Posavska

21

9

11

Primorsko-notranjska

13

14

12

Savinjska

36

35

20

Zasavska

28

22

4

Slika TP02-7: Funkcionalno degradirana območja v Sloveniji, spremembe 2017–2020
Viri: 
Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze Ljubljani, Evidenca funkcionalno degradiranih območij, 2017, 2020. (2020)
Prikaži podatke

1,0 ali manj [število]

1,1,–2,0 [število]

2,1–5,0 [število]

5,1–10,0 [število]

10,1 ali več [število]

Nova FDO

64

31

40

15

9

Večje spremembe na FDO

132

67

45

25

23

Ni sprememb na FDO

326

125

136

54

40


Cilji

  • Trajnostno upravljanje naravnih virov bomo dosegli z zagotavljanjem kakovostnega bivalnega okolja ob odgovornem in učinkovitem ravnanju s prostorom, s prednostno rabo funkcionalno degradiranih območij, na podlagi usklajenih prednostnih in uravnoteženih nalog, tudi v luči skladnejšega regionalnega razvoja (Strategija razvoja Slovenije 2030).
  • Racionalna raba prostora. Pri urejanju prostora se racionalna raba prednostno dosega s prenovo ter spremembo rabe obstoječih razvrednotenih in poseljenih območij, pri čemer ima prenova prednost pred novo pozidavo (Zakon o urejanju prostora, 2017 (ZUreP-2)).
  • Pri umeščanju dejavnosti in prostorskih ureditev ter pri njihovem širjenju, oblikovanju in funkcionalni razmestitvi se upošteva potrebnost sanacije razvrednotenih območij. (Zakon o urejanju prostora, 2017 (ZUreP-2)).
  • Prenova degradiranih urbanih območij in prenova starih industrijskih in rudarskih območij/naselij (Strategija prostorskega razvoja Slovenije, 2004).
  • »No net land take«. Težnja po ničelni pozidavi kmetijskih in drugih zemljišč ter usmerjanje razvoja in gradnje na območja, kjer so bile različne človekove dejavnosti že prisotne (Evropska komisija, No net land take by 2050?, 2016). Nov pristop ne pomeni popolne ustavitve razvoja na t.i. odprta zemljišča, vendar naj bi po letu 2050 zagotovili kompenzacijo zemljišč v primeru posegov na kmetijska in druga naravna zemljišča npr. z renaturacijo drugih območij na način, da bodo ponovno zmožna opravljati ekosistemske storitve.
  • Varovati in obnoviti kopenske ekosisteme ter spodbujati njihovo trajnostno rabo, trajnostno gospodariti z gozdovi, preprečiti degradacijo zemljišč in si prizadevati za sanacijo degradiranih zemljišč in tal, vključno s tistimi, ki jih je prizadela dezertifikacija, suša in poplave (Evropska komisija, 2030 Agenda for Sustainable Development).

Natančna prostorska umeščenost in poznavanje značilnosti ter dinamike razvoja razvrednotenih območij predstavljata pomemben korak v smeri trajnostnega načrtovanja in umeščanja dejavnosti v prostor. Gre za pristop, ki sledi na ravni EU že prepoznanemu konceptu ničelne pozidave zemljišč in »recikliranju« oziroma ponovni rabi predhodno že uporabljenega, razvrednotenega prostora (Evropska Komisija, No net land take …, 2016).

Predstavljeno stanje funkcionalno razvrednotenih območij (v nadaljevanju FDO) v Sloveniji zaradi opuščene dejavnosti, popisanih po predhodno določenih kriterijih, odraža razmere v Sloveniji spomladi leta 2020. Do marca 2020 smo v Sloveniji evidentirali in v bazo vključili 1132 FDO v skupni površini 3695 ha. Ker gre za ažuriranje stanja iz leta 2017, lahko območja po spremembah obravnavamo v štirih skupinah. Na okoli dveh tretjinah po številu in več kot polovici površin (681 FDO na 2060 ha površin) ni prišlo do  sprememb. Med najpomembnejšimi vzroki za neaktivnost na FDO so problemi lastništva in finančne ovire. Na 292 FDO (1.074 ha površinah) so se dogodile večje spremembe – tako pozitivne (pričeli so se postopki sanacije, oživitev prej opuščenih gradbišč ter nekaterih območij industrije in storitvenih dejavnosti) kot negativne (nadaljnje propadanje in opuščanje, še slabše fizično stanje, propadajoči objekti). Skupaj 159 FDO (561 ha površin) je bilo dodatno evidentiranih ali so v obdobju treh let nastala na novo in so največkrat posledica nasedlih investicij, dolgotrajnih stečajnih postopkov ali nelegalnih posegov v prostor. 108 nekdanjih FDO (208 ha površin) je uspešno saniranih, vzpostavljena je nova funkcija območja, zato smo jih izločili iz obravnave in evidence FDO 2020 (graf TP02–1).

V bazo smo vključili devet tipov FDO. Po številu prevladujejo FDO industrijskih in obrtnih dejavnosti (skupaj 216 območij), FDO pridobivanja mineralnih surovin (skupaj 181 območij) in FDO storitvenih dejavnosti (skupaj 179 območij). Tudi po površini prevladujejo FDO industrijskih in obrtnih dejavnosti (1126 ha), FDO pridobivanja mineralnih surovin (811 ha) in FDO infrastrukture (465 ha). Povprečna velikost FDO znaša 3,3 ha, v povprečju so največja FDO industrijskih in obrtnih dejavnosti (5,2 ha), najmanjša pa FDO za bivanje, ki obsegajo le 1,3 ha. V zadnjih treh letih se je skupno število FDO povečalo za 51. Najbolj se je povečalo število FDO infrastrukture (za 27) ter FDO storitvenih dejavnosti (za 17), zmanjšalo pa število FDO industrijskih in obrtnih dejavnosti ter FDO za bivanje (graf TP02–2). Skupna površina FDO se je v treh letih povečala za 272,5 ha. Najbolj se je povečal skupen obseg FDO pridobivanja mineralnih surovin (za 161 ha) in FDO infrastrukture (47 ha), za 71 ha pa se je zmanjšal skupen obseg površin FDO industrijskih in obrtnih dejavnosti (graf TP02–3).

Lastništvo še naprej predstavlja veliko oviro, tako pri ravnanju s FDO na lokalnem/regionalnem nivoju, kot tudi pri načrtovanju in nadaljnjem umeščanju novih dejavnosti ter sanaciji FDO. V zadnjih dvajsetih letih je velik del danes prepoznanih FDO prešel v zasebne roke. Ažurirani podatki o FDO 2020 kažejo, da po številu še vedno izrazito prevladuje zasebno lastništvo (615 FDO je v zasebni lasti), medtem ko po skupni površini prevladujejo FDO, kjer je lastnikov več in so zastopani tako zasebni kot javni (občina, država) (graf TP02–4). Število in površina FDO, kjer je lastništvo mešano, so se leta 2020 povečala predvsem na račun kategorije neznano (v letu 2017 pomanjkljivi podatki).

Ker se v Sloveniji izpostavlja splošen problem pomanjkanja območij (prostora) za širitev dejavnosti, je pomembna tudi stopnja opuščenosti evidentiranih FDO. Med območji prihaja do velikih razlik v stopnji opuščenosti zemljišč (in objektov). Podatki kažejo, da je največ (512 od skupaj 1132) povsem opuščenih območij, sledijo pa jim pretežno opuščena (364) in delno opuščena območja (256). Če je povsem opuščenih skoraj polovica vseh FDO v Sloveniji, je njihova skupna površina nekoliko manjša (1128 ha), največja pa je skupna površina pretežno opuščenih FDO (1492 ha). V zadnjih treh letih sta se povečali površini pretežno in povsem opuščenih FDO (graf TP02–5).

Tudi pregled regionalne zastopanosti FDO in njihovo število v letih 2017 in 2020 kažejo na določene spremembe. Zastopanost FDO po številu in površini v obeh letih ostaja največja v Osrednjeslovenski statistični regiji (384 FDO v obsegu 1103 ha leta 2017 in 363 FDO v obsegu 1086 leta 2020). Druga po obsegu FDO je Savinjska statistična regija (419 ha), tretja pa regija Jugovzhodna Slovenija (390 ha). Po številu in obsegu FDO so največje spremembe opazne prav v Savinjski statistični regiji, kjer se je število FDO povečalo za 17, površina pa za 205 ha.

Oživitev in ponoven zagon dejavnosti na FDO sta deloma odvisna od prizadevanj lokalne in regionalne ravni. Preveritev prostorsko-razvojnih načrtov občin na FDO kaže postopne spremembe in nekoliko večji delež (15 % leta 2017 in 18 % 2020) tistih FDO, za katere so že znani in sprejeti razvojni načrti, še vedno pa prevladujejo FDO brez načrtov in možnosti razvoja (53 %). Za 35 % FDO sicer obstajajo razvojni načrti a brez natančno definirane realizacije (graf TP02–6). Največje spremembe niso neposredno opazne v strukturi FDO po načrtih razvoja ampak v boljšem poznavanju razmer in spremljanju dogajanj na FDO s strani predstavnikov občin. Načrti za oživitev FDO po regijah kažejo na aktivnejše delovanje v zahodni kohezijski regiji (graf TP02–6).

Za doseganje ciljev na področju ravnanja z razvrednotenim prostorom (trajnostno upravljanje naravnega vira, racionalna raba prostora, težnja po ničelni pozidavi, prenova degradiranih urbanih območij idr.) bo v prihodnje potrebno:

  • Zmanjšati obseg in število degradiranih območij. Vzpostavitev ustreznega kazalnika za spremljanje učinkovitost izvajanja politik in ukrepov v smeri zmanjševanja FDO. Funkcionalno degradirana območja so že vključena kot kazalnik razvoja v Poročilo o razvoju Slovenije (2018, 2019 in 2020).
  • Preprečevanje nastajanja novih FDO je širša družbena odgovornost. Naj spomnimo npr. na posledice zadnje gospodarske krize (2009 do 2013), ki je generirala veliko število zelo različnih tipov FDO na celotnem območju Slovenije. V času gospodarske konjunkture je nujno zelo premišljeno načrtovati nove prostorske investicije.
  • Sanacija okoljsko najbolj spornih območij in s tem zmanjšanje nevarnosti za zdravje prebivalstva. Posledično izboljšanje kakovosti bivanja prebivalcev na okoljsko degradiranih območjih. Država bi morala po zgledu drugih držav vzpostaviti register potencialno onesnaženih območij skupaj s prednostno listo območij za sanacijo.
  • Potrebna je zaveza o zmanjšanju degradiranih območij v strateških dokumentih, npr. integracija vsebin v nastajajočo in Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (je še v procesu priprave).
  • Zagotoviti delovanje sproti ažuriranega registra razvrednotenih območij v Sloveniji in dostop podatkov vsem odgovornim resorjem, kar bi omogočilo učinkovitejše upravljanje z razvrednotenimi območji.
  • Racionalnejša raba prostora, tudi s prednostnim usmerjanjem razvoja dejavnosti na že degradirana območja in s tem varovanje kmetijskih zemljišč.

Cilji in pravna podlaga

Razvrednotena območja so opredeljena v Zakonu o urejanju prostora (ZUreP-2), 2017; (Url. l. RS, št. 61/2017), kot degradirana območja pa so opredeljena v še veljavnem Zakonu o varstvu okolja (Url. l. RS, št. 41/2004).

Posebej se je do njih potrebno opredeliti pri snovanju občinskih prostorskih načrtov, kar narekuje Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Url. l. RS, št. 99/2007).

V Strategiji razvoja Slovenije 2030 (2017) je prednostna raba funkcionalno degradiranih območij opredeljena kot ukrep za doseganje razvojnega cilja »trajnostno upravljanje naravnih virov«.

V strateških dokumentih so degradirana območja opredeljena v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (iz leta 2004, trenutno v postopku prenove), kot v temeljnem državnem dokumentu o usmerjanju prostorskega razvoja, ki določa zasnovo urejanja prostora, njegovo rabo in varstvo, so degradirana območja in opuščeni deli poselitvenih območij, prepoznani kot razvojna območja, kamor naj bi se prednostno usmerjal razvoj. Uredba o prostorskem redu Slovenije (2004) kot eno od pravil za načrtovanje poselitve v okviru zagotavljanja varčne in učinkovite rabe prostora, opredeljuje prednostno sanacijo degradiranih območij znotraj poselitvenih območij, izpostavlja p tudi izkoriščanje neizkoriščenih ali slabo izkoriščenih zazidljivih zemljišč znotraj obstoječih meja poselitvenih območij.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:

Evidenca funkcionalno razvrednotenih območij (FDO) v Sloveniji je bila metodološko in vsebinsko vzpostavljena v okviru projekta CRP »Celovita metodologija za popis in analizo degradiranih območij, izvedba pilotnega popisa in vzpostavitev ažurnega registra« (2015–2017).

Podatki (marec 2020) so rezultat evidentiranja na terenu , intervjujev, telefonskih razgovorov in dopolnjevanja informacij o posameznem FDO s strani predstavnikov občin (april 2016 do september 2017 in avgust 2019 do marec 2020). Bazo FDO 2017 smo v vzpostavili v okviru projekta CRP in projektne dodatne projektne naloge (Lampič in sod., 2017; Lampič, Bobovnik, 2017). Obiskali smo vseh 212 slovenskih občin, kjer smo s pomočjo odgovornih zaposlenih za prostor določili vse relevantne lokacije na območju posamezne občine. V nadaljevanju smo izbrana območja na lokaciji obiskali, popisali, kartirali in fotografirali. Z delom na terenu in ob drugih podatkovnih virih smo seznam FDO še dopolnili. Vse pridobljene lokacije s pripadajočimi podatki smo vnesli v aplikacijo, ki je bila namensko pripravljena za potrebe projekta.

Osveževanje baze FDO 2017 (Oddelek za geografijo FF UL) se je začelo s projektno nalogo MGRT junija 2019 (Lampič in sod., 2019), kjer je bil vzpostavljen sistem sodelovalnega ažuriranja podatkov. Podatke o FDO smo posodobili za 60 % lokacij. Vzpostavitev ažurne podatkovno-prostorske baza FDO 2020 (posodobljeni in dopolnjeni ter večinoma na terenu preverjeni podatki) je potekala v času od novembra 2019 do marca 2020 (Oddelek za geografijo FF UL).

Podatki so prikaz stanja marca 2020 (predhodni podatki zbrani spomladi leta 2011 in jeseni 2017). V prihodnje se načrtuje ažuriranje podatkov na obstoječ način, ob sodelovanju občin in regionalnih razvojnih agencij. Trenutno je podatkovno-prostorska baza FDO 2017 dostopna na MGRT in UL FF, podatkovno-prostorsko bazo FDO 2020 pa vzdržuje FF UL.

Sistem za spremljanje FDO v ospredje postavlja območja, ki so brez funkcije oziroma se določena funkcija (raba) na območju izvaja v omejenem obsegu. Zato je osnovni kriterij za njihovo opredelitev opuščenost oz. odsotnost izvajanja dejavnosti. Da smo posamezno obravnavano območje uvrstili med FDO, mora biti vsaj delno opuščeno (vsaj 10 % območja je opuščenega).

FDO morajo izkazovati tudi minimalno velikost. Za kriterij zajema v mestih in mestnih naseljih (upoštevana opredelitev SURS iz leta 2003 – Mestna naselja…, 2004) smo določili minimalno površino 0,2 ha, ostala območja (odprti prostor) pa morajo obsegati najmanj 0,5 ha.

Po letu 2011 je to tretji prostorski zajem podatkov FDO, ki je metodološko ustrezno definiran (kriteriji), vključuje nabor devetih tipov območij glede na predhodno rabo in vključuje po površini tudi manjša območja (2011 kriterij zajema 10.000 m2, od 2017 dalje pa 5000 m2 (oz. 2000 m2 na območjih mestnih naselij)). Podatki med letoma 2017 in 2020 so neposredno primerljivi in omogočajo prepoznavanje oceno trenda razvoja pojava.

Pri opredelitvi tipov FDO smo izhajali iz predhodne dejavnosti (zadnja dejavnost pred opustitvijo) in Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta (Pravilnik …, 2004), na osnovi katerega smo uskladili terminologijo oziroma poimenovanje posameznih tipov FDO. Določili smo 9 osnovnih tipov FDO. Petim tipom smo določili tudi podtipe, s čimer smo želeli podrobneje opredeliti posamezno obliko FDO. Podtipe FDO smo opredelili pri FDO storitvenih dejavnosti (3 podtipi), FDO pridobivanja mineralnih surovin (4 podtipi), FDO infrastrukture (4 podtipi), FDO prehodne rabe (2 podtipa) in FDO za bivanje (2 podtipa).

Tipologija funkcionalno razvrednotenih območij

Površina evidentiranih FDO je izražena v ha (1 ha = 10.000 m2) in je zaokrožena na dve decimalki natančno. Površina in število FDO glede na lastništvo je prikazano v štirih kategorijah: javno, zasebno, mešano in kategorija neznano. Površina in število FDO glede na stopnjo opuščenosti je predstavljeno v treh kategorijah (povsem opuščeno, pretežno opuščeno (50–99 % površine), delno opuščeno (do 50 % površine)).Metodologija obdelave podatkov:

Glede na lokacijo posameznega FDO je izračunom o številu, površini in vrsti FDO dodan kartografski prikazi FDO 2020 s prikazom sprememb na FDO v obdobju 2017–2020.

Informacije o kakovosti za ta kazalec

Informacije o kakovosti:

Baza FDO predstavlja evidenco dejanskega stanja in ne povzemanje parcialnih virov, kar daje v metodološkem smislu večjo vrednost prikazanim rezultatom. Podatki so se sprava pridobivali v okviru raziskav, zadnje stanje je bilo izvedeno samostojno na znanstvenoraziskovalni ustanovi FF UL, ki je izvajala tudi predhodne raziskave in evidenco vzpostavila.

Z evidentiranjem FDO 2017 se je odpravila vrsta slabosti, na katere smo opozorili pri pripravi predhodnega kazalca (2012). Z razvojem metodologije in s podrobnejšim evidentiranjem smo odpravili predhodno pomanjkljivost - nezmožnost primerjave podatkov. Na osnovi najnovejših podatkov je mogoč prikaz trendov razvoja.

Največja pomanjkljivost obstoječe podatkovne baze ostaja dejstvo, da trenutno v Sloveniji še ni vzpostavljen registrski sistem za spremljanje tega pojava v prostoru niti formalno določena odgovornost posameznega resorja za spremljanje tega pojava v prostoru.

 

Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1 – brez večjih pripomb

Relevantnost: 1

Točnost: 2

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 1

Izvorna baza podatkov
Evidenca funkcionalno degradiranih območij, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
Skrbnik podatkov

Dr. Barbara Lampič, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze Ljubljani.

Datum zajema podatkov
01.03.2020
Podatki za obdobje
2017–2020
Geografska pokritost
Slovenija
Drugi viri in literatura

  1. Evropska komisija, 2030 Agenda for Sustainable Development. URL: https://ec.europa.eu/sustainable-development/goal15_en (Citirano 28. 2. 2020).
  2. Evropska Komisija, No net land take by 2050? URL: http://ec.europa.eu/environment/integration/research/newsalert/pdf/no_net_land_take_by_2050_FB14_en.pdf (Citirano 13. 12. 2017).
  3. Lampič, B., Bobovnik, N., Kušar, S., Rebernik, L., 2019. Izvedba ažuriranja podatkov in prostorske baze funkcionalno degradiranih območij v Sloveniji : zaključno poročilo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo.
  4. Lampič, B., Cigale, D., Kušar, S., Potočnik Slavič, I., Foški, M., Zavodnik Lamovšek, A., Barborič, B., Meža, S., Radovan, D., 2017a. Celovita metodologija za popis in analizo degradiranih območij, izvedba pilotnega popisa in vzpostavitev ažurnega registra. Končno poročilo. Ljubljana, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Geodetski inštitut Slovenije, 192 str.
  5. Lampič, B., Foški, M., Zavodnik Lamovšek, A., Barborič, B., Cigale, D., Kušar, S., Mrak, G., Potočnik Slavič, I., Radovan D., 2017b. Evidentiranje in analiza funkcionalno degradiranih območij v izbranih statističnih regijah Slovenije. Urbani izziv, 7, str. 10–18.
  6. Lampič, B., Kušar, S., Lamovšek Zavodnik, A., 2017c. Model celovite obravnave funkcionalno degradiranih območij kot podpora trajnostnemu prostorskemu in razvojnemu načrtovanju v Sloveniji. Dela, 48, str. 5–31.
  7. Lampič, B., Marot, N., Gamse, M., Jenko, I., Kljun, U., Mali, K., Korošec, T., Verlič, L., Žabota, B., 2015. Vzpostavitev aktivnega registra prostorsko in funkcijsko degradiranih območij za Gorenjsko regijo: končno poročilo. Ljubljana, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete, Oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete, 120 str.
  8. Mestna naselja v Republiki Sloveniji, 2003. 2004. Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije, 140 str.
  9. Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze Ljubljani, Evidenca funkcionalno degradiranih območij, 2020.
  10. Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij. URL: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV8105 (Citirano 13. 12. 2017).
  11. Strategija prostorskega razvoja Slovenije. 2004. Ljubljana, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, 75 str.
  12. Strategija razvoja Slovenije 2030. URL: http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/projekti/2017/srs2030/Strategija_razvoja_Slovenije_2030.pdf (citirano 12. 6. 2018).
  13. Špes, M., Krevs, M., Lampič, B., Mrak, I., Ogrin, M., Plut, D., Vintar Mally, K., Vovk Korže, A., 2012. Sonaravna sanacija okoljskih bremen kot trajnostno razvojna priložnost Slovenije, Degradirana območja: zaključno poročilo. Ljubljana, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 66 str.
  14. Zakon o urejanju prostora. 2017. Uradni list RS, 61, str. 8255–8310.
  15. Zakon o varstvu okolja. 2004. Uradni list RS, 41, str. 4818–4853.


TWITTER