V Sloveniji je povprečna zaloga organskega ogljika v tleh (Corg) v obravnavanih kmetijskih zemljiščih (KZ) do globine 30 cm 92,9 t/ha, največja je v tleh barjanskih travnikov – 197,0 t/ha. V tleh KZ z ekstenzivno rabo, ki vključuje ekstenzivne sadovnjake (ES), trajne travnike (TR), zemljišča v zaraščanju (ZR) ter KZ porasla z drevesi in grmičevjem (DG), so bile zaloge Corg v razponu med 92,2 in 109,4 t/ha. Zaloga Corg v tleh vinogradov (VI), intenzivnih sadovnjakov (IS) in njiv (NJ) je bila od 60,0 do 92,7 t/ha.
Ohranitvena obdelava tal in/ali večji vnos organske snovi v tla vodi v večjo akumulacijo Corg v tleh in posledično zmanjševanje količine CO2 v ozračju, kar srednje in dolgoročno prispeva k blaženju podnebnih sprememb.
Rezultati vzorčenja in raziskav tal Slovenije potrjujejo primerne ali, glede na nekatere druge države v Evropi, povečane vsebnosti TOS v kmetijskih zemljiščih. Kljub vsemu je še možno povečati vsebnost TOS na nekaterih območjih Slovenije.
Kazalec predstavlja zaloge talnega organskega ogljika (Corg) oziroma vsebnost talne organske snovi (TOS) v tleh kmetijskih zemljišč do globine 30 cm. Kazalec prikazuje:
Oba kazalca upoštevata izbrane kmetijske rabe zemljišč po klasifikaciji baze RABA (MKGP 2022): njiva, vinograd, intenzivni sadovnjak, ekstenzivni oz. travniški sadovnjak, trajni travnik, barjanski travnik, kmetijsko zemljišče v zaraščanju ter drevesa in grmičevje.
Tako merjene vsebnosti Corg na reprezentativnih lokacija, kot ocena zalog Corg na kmetijskih zemljiščih so ultimativni kazalci trajnostne rabe kmetijskih tal, zagotavljanja/vzdrževanja rodovitnosti in prispevka kmetijstva k blaženju klimatskih sprememb.
KIS, 2016-22; MKGP, 2016–22 (2023)
Povprečna zaloga organskega ogljika (merjene vrednosti v letih 2016–2022) [t/ha] | Ocena skupnih zalog talnega organskega ogljika (merjene vrednosti v letih 2016–2022) [Mt] | |
---|---|---|
Njiva | 92,70 | 15,96 |
Vinograd | 60 | 0,93 |
Intenzivni sadovnjak | 71,70 | 0,31 |
Ekstenzivni oz. travniški sadovnjak | 92,20 | 2,18 |
Trajni travnik | 98,40 | 30,87 |
Barjanski travnik | 197 | 1,08 |
Kmetijsko zemljišče v zaraščanju | 95,70 | 1,92 |
Drevesa in grmičevje | 109,40 | 3,20 |
KIS, MKGP (2022)
Povprečne zaloge talnega organskega ogljika (modelirane vrednosti) [t/ha] | Ocena skupnih zalog talnega organskega ogljika (modelirane vrednosti) [Mt] | |
---|---|---|
Njiva | 77,20 | 13,29 |
Vinograd | 63,10 | 0,98 |
Intenzivni sadovnjak | 68 | 0,29 |
Ekstenzivni oz. travniški sadovnjak | 85,10 | 2,02 |
Trajni travnik | 92,50 | 29,02 |
Barjanski travnik | 216,30 | 1,18 |
Kmetijsko zemljišče v zaraščanju | 89,90 | 1,81 |
Drevesa in grmičevje | 82,10 | 2,40 |
GURS, NASA (2023)
KIS (2023)
Vsebnost talne organske snovi (TOS) je ultimativni kazalec tako kmetijske kot ekosistemske kakovosti tal. Rodovitnost tal, višina pridelkov in uspešnost kmetijske pridelave in prireje je neposredno povezana z vsebnostjo TOS. Ta pomemben parameter je nosilec sposobnosti tal za zagotavljanje ključnih ekosistemskih storitev tal (EST) – storitev, ki jih tla opravljajo v okolju. EST zagotavljajo dobrobiti človeku, živalim in drugim segmentom okolja. Med ključne okoljske EST štejemo: tla kot ponor ogljika in s tem razbremenjevanje atmosfere CO2, filtriranje, čiščenje in bogatenje vode in s tem napajanje podzemnih voda s pitno vodo, zadrževanje in razgradnja onesnaževal; zadrževanje, vezava in sproščanje ter kroženje makro in mikro hranil; so hrana organizmom in pogoj za biotsko pestrost tal in številčnost talne biote.
Trajnostna kmetijska pridelava in prispevek kmetijstva k varovanju okolja ter blaženju podnebnih sprememb se izraža v skrbi za primerno in, kjer je možno, povečano količino TOS v vrhnjih horizontih tal.
Rezultati vzorčenja in raziskav tal Slovenije potrjujejo primerne ali, glede na nekatere druge države v Evropi, povečane vsebnosti TOS v kmetijskih zemljiščih. Povprečna vsebnost organskega ogljika v tleh (Corg) v kmetijskih tleh je najvišja v zgornjih horizontih tal v globini 0–10 cm (3–7 %) in se z globino zmanjšuje. Na globini med 20 in 30 cm je vsebnost Corg med 2 do 3 %. Največje zaloge Corg v tleh so v KZ poraščenimi z drevesi in grmičevjem (DG), najmanjše pa v vinogradih (VI).
Povprečna zaloga organskega ogljika v tleh (Corg) v obravnavanih kmetijskih zemljiščih (KZ) do globine 30 cm je bila 92,9 t/ha, največja pa v tleh barjanskih travnikov – 197,0 t/ha. V tleh KZ z ekstenzivno rabo, ki vključuje ekstenzivne sadovnjake (ES), trajne travnike (TR), zemljišča v zaraščanju (ZR) ter KZ porasla z drevesi in grmičevjem (DG), so bile zaloge Corg v razponu med 92,2 in 109,4 t/ha. Zaloga Corg v tleh vinogradov (VI), intenzivnih sadovnjakov (IS) in njiv (NJ) je bila od 60,0 do 92,7 t/ha.
Kljub vsemu smo raziskovalci mnenja, da je še možno povečati vsebnost TOS na nekaterih območjih Slovenije (npr. Dravsko-Ptujsko polje; Mursko polje, Vipavska dolina) in nekaterih kmetijskih rabah (npr. vinogradi, njive, intenzivni sadovnjaki).
Konvencionalna obdelava KZ (t.j. npr. intenzivna obdelava, globoko oranje in raba samo mineralnih gnojil) povečuje emisije toplogrednih plinov iz tal (CO2).
Ohranitvena (torej zmanjšana oz. minimalna) obdelava tal in/ali večji vnos organske snovi v tla vodi v večjo akumulacijo Corg v tleh in posledično zmanjševanje količine CO2 v ozračju, kar srednje in dolgoročno prispeva k blaženju podnebnih sprememb.
Prizadevamo si, da bodo ukrepi skupne kmetijske politike usmerjeni v pospeševanje trajnostnih kmetijskih praks in s tem boljše varovanje okolja ter večji prispevek kmetijstva k blaženju podnebnih sprememb.
Cilji povzeti po:
Strategiji EU za tla do leta 2030 Koristi zdravih tal za ljudi, hrano, naravo in podnebje, Predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremljanju in odpornosti tal (zakonodaja o spremljanju tal) in Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 (ReNPVO20-30).
Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov:
Sistematično vzorčenje tal je potekalo na 485 lokacijah na celotnem ozemlju Slovenije. V vzorčenje so bile vključene glavne rabe kmetijskih zemljišč (KZ) in vse pedosekvence tal. Vzorčenje in analize tal so bile izvedene v skladu z mednarodnimi standardi in smernicami IPCC na izbranih lokacijah naslednjih vrstah rabe KZ:
Talne vzorce smo analizirali v akreditiranih laboratorijih, pri čemer smo uporabili standardne analitske metode, ki jih uporabljamo v Sloveniji in so primerljive ali identične z mednarodnimi metodami analitike tal. Analizirani so bili vsi parametri standardne pedološke analize.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:
Analitske rezultate parametrov tal smo umestili v prostorske baze podatkov (GIS sloje), izrisali karte in statistično obdelali, ter tako izračunali povprečne zaloge talnega organskega ogljika (merjene vrednosti) (KM36-1).
V nadaljevanju smo geostatistično modelirali merjene podatke zalog talnega organskega ogljika izmerjene med leti 2016–2022. Iz podatkov geoinformacijskih slojev - potencialne neodvisne spremenljivke smo izdelali regresijski model ter končne ocene zalog ogljika v tleh kmetijskih zemljišč napovedali z metodo regresijske interpolacije. V modelu ocene zalog Corg smo upoštevali 11 statistično pomembnih dejavnikov: nadmorska višina, raba zemljišč, relativna pozicija nagiba sredine pobočja, mediana letnega NDVI, normalizirane višine, povprečne letna količina padavin, povprečna letna evapotranspiracija, nagib pobočij, talni tip, standardizirana višina in povprečna letna T zraka. Rezultat modeliranja je rastrski sloj Ocena zalog talnega organskega ogljika v kmetijskih tleh Slovenije in kazalec Povprečna zaloga organskega ogljika (modelirane vrednosti) (KM36-2).
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov) |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
Povprečne zaloge ogljika v tleh (merjene vrednosti), 2016–22 |
t/ha |
2016–2022 |
Pri naročniku (MKGP) |
Odvisno od naročnika (MKGP) |
2016–2022 |
Da |
|
Povprečne zaloge ogljika v tleh (modelirane vrednosti), 2022 |
t/ha |
2016–2022 |
Pri naročniku (MKGP) |
Odvisno od naročnika (MKGP) |
2022 |
Da |
Opredelitev kazalca:
1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno
1= uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,
2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,
3=interni podatki
1=vsaj 10-leten niz podatkov
2=vsaj 5-leten niz podatkov
3=manj kot 5-leten niz podatkov
1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne
2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni