Subvencije na področju energetike lahko škodujejo ali koristijo okolju. Okolju neprijazne so tiste subvencije, ki znižujejo ceno okolju škodljive energije, saj spreminjajo relativna razmerja med cenami energije v korist tistega vira, ki je subvencioniran, kar povzroči prekomerno povpraševanje po energiji, ki je okolju škodljiva. Okolju prijazne so subvencije, ki so namenjene izrabi trajnih virov energije, saj le ti okolju škodijo manj, kot npr. konvencionalni viri energije. Subvencije vplivajo na zmanjšanje cene te energije in izboljšujejo njeno konkurenčnost glede na okolju škodljivo energijo.

Na ravni držav EU ne obstaja skupni dogovor glede definicije subvencij v energetiki. Pod izrazom subvencija, se najpogosteje razumejo neposredna plačila proizvajalcu ali porabniku energije, subvencijo pa lahko predstavljajo tudi druge, manj transparentne oblike pomoči ali podpornih mehanizmov, kot so oprostitve plačila davkov in popusti, nadzor cen, omejitve v trgovanju, omejitve pri vstopanju na trg idr. Ena izmed oblik subvencioniranja je lahko tudi to, da država s svojo davčno politiko, neučinkovito odpravlja tržne nepravilnosti, saj davki na energijo nezadostno vključujejo eksterne stroške proizvodnje energije. Ne glede na mehanizem subvencioniranja se pri subvencijah srečujemo z dvema oblikama, s t.i. »on-budget« subvencijami in t.i. »off budget« subvencijami. Prve predstavljajo neposredno obremenitev za proračun, medtem ko se druge izplačujejo preko drugih virov in načinov.

V podatkovnem listu so prikazani podatki o subvencijah na področju energetike, ki so pridobljeni iz evidenc Ministrstva za finance. Podatki zajemajo pomoči, ki so bile dodeljene podjetjem, katerih osnovna dejavnost je premogovništvo, proizvodnja električne energije, toplote in distribucija zemeljskega plina in zajemajo vse kategorije državnih pomoči (pomoč za raziskave in razvoj, pomoči za mala in srednja podjetja, pomoč za prestrukturiranje, zaposlovanje, usposabljanje, varčevanje z energijo in varstvo okolja, regionalne pomoči). V podatkovnih listih so prikazani tudi podatki o nepovratnih sredstvih, ki jih je Ministrstvo za okolje in prostor dodeljevalo pravnim in fizičnim osebam za izvedene ukrepe učinkovite rabe in obnovljivih virov energije ter za promocijske in izobraževalne aktivnosti, kot tudi sredstva (v vrednosti zneskov subvencionirane obrestne mere), ki so bila dodeljena s strani Eko sklada za naložbe varstva zraka in podnebja. Podatkovni listi vključujejo tudi dodeljena sredstva iz naslova prednostnega dispečiranja električne energije. Ti podatki se v evidenci državnih pomoči ne nahajajo, saj se prednostno dispečiranje do leta 2007 ni obravnavalo kot državna pomoč, z odločbo Evropske komisije na shemo o državnih pomočeh, pa je potrebno tudi prednostno dispečiranje električne energije obravnavati kot eno izmed oblik državnih pomoči.

Na podlagi razpoložljivih podatkov se za Slovenijo ocenjuje, da so subvencije v energetiki v letu 2006 znašale 65,2 mio €. Kar 62,7% tega zneska je bilo neposredno in posredno namenjeno izrabi in pridobivanju premoga, 31 % pa učinkoviti rabi in obnovljivim virom energije. Ostala pomoč je bila namenjena izrabi drugih virov energije ali pa namena pomoči ni bilo mogoče natančno definirati. V Sloveniji proizvodnja in izraba jedrske energije ni subvencionirana.

Iz pridobljenih podatkov je razvidno, da se subvencije na področju energetike zadnja leta zmanjšujejo. V letu 2006 je bilo s strani države dodeljenih za 3,4% (realno 5,4%) manj sredstev, kot leta 2005. Glavni razlog za znižanje subvencij so manjša izplačila iz naslova prednostnega dispečiranja proizvodnje električne energije iz premoga, manj sredstev pa je bilo dodeljenih tudi podjetjem, katerih osnovna dejavnost je oskrba z električno energijo, zemeljskim plinom in toplo vodo.

Ocenjuje se, da je imelo v letu 2006 21,3 mio € subvencij (32,7%) naravo »on-budget« subvencij, torej so bile dodeljene iz državnega proračuna, ostalih 43,9 mio € (67,3%) pa predstavljajo »off-budget« subvencije. Pri »off-budget« subvencijah je bilo 40,8 mio € dodeljenih iz naslova prednostnega dispečiranja* ostale 3 mio € pa predstavljajo v večini oprostitve plačila davkov in subvencionirana obrestna mera.

V Sloveniji je še vedno najbolj subvencioniran energent premog. V letu 2006 je bilo dodeljenih 40,9 mio € sredstev, od tega 14,6 mio za zapiranje rudnika RTH, 26,3 mio € pa je bilo izplačanih sredstev podjetjema TET in TE-TOL iz naslova prednostnega dispečiranja električne energije. Na področju spodbujanja učinkovite rabe in obnovljivih virov energije, je bilo v letu 2006 dodeljenih 20,2 mio € subvencij. Znotraj sredstev za učinkovito rabo in obnovljive vire energije je bilo 13,3 mio € izplačano kvalificiranim proizvajalcem električne energije (proizvodnja iz OVE), 2,8 mio € je ocenjena državna pomoč iz naslova subvencionirane obrestne mere dodeljenih kreditov, za ukrepe URE in OVE je bilo dodeljenih 1,9 mio € nepovratnih sredstev. Za 2 mio € je bilo izplačil (nepovratna sredstva in kapitalski vložki) za daljinska ogrevanja na biomaso iz naslova tujih donacij (GEF).

V letu 2006 se je delež subvencij, ki so bile namenjene spodbujanju učinkovite rabe in obnovljivih virov energije, povečal in sicer na 30,1%, ker je za 4 odstotne točke več, kot leto poprej. Glavni razlog za to pripisujemo povečanju števila dodeljenih kreditov s subvencionirano obrestno mero in povečanju izplačil kvalificiranim proizvajalcem električne energije iz OVE. V letu 2006 je na področju subvencioniranja električne energije opazno zmanjšanje plačil iz naslova prednostnega dispečiranja za 3 mio €.

Proračunska sredstva za raziskave in razvoj na področju energetikeNa področju financiranja raziskav in razvoja v Sloveniji ni opazen značilen trend rasti sredstev, ki so bila namenjena tovrstnim raziskavam. V letu 2004 so bila sredstva glede na leto 1996 višja za 52%, pri čemer se je v opazovanem obdobju, višina sredstev na letni ravni precej spreminjala. Če sklepamo po višini sredstev, ki so bila namenjena raziskavam na področju energetike, energetika v okviru nacionalne razvojne usmeritve, ne predstavlja pomembnega razvojnega področja. V opazovanem obdobju je bilo zgolj 1% vseh sredstev namenjenih raziskavam na področju energetike (glej: Slika EN22-4).

V letu 2004 je bilo raziskavam in razvoju na področju energetike namenjenih 1,1 mio € proračunskih sredstev. Večina sredstev, kar 70 %, je bilo porabljenih za splošne raziskave na področju proizvodnje in distribucije energije, 8 % sredstev se je dodelilo za raziskave na področju obnovljivih virov energije, 10 % na področju učinkovite rabe energije, 12 % sredstev pa je bilo namenjeno za vse ostale raziskave na tem področju.

* Prednostno dispečiranje zajema sredstva za proizvodnjo električne energije v TET, TE-TOL, v nekaj manjših kogeneracijskih elektrarnah in distribucijo (sredstva za distribucijo so namenjena za financiranje kvalificiranih proizvajalcev električne energije iz OVE).