KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Kmetijstvo
  3. Pokritost uvoza hrane z izvozom

[KM33] Pokritost uvoza hrane z izvozom
Driving forces

Ključno sporočilo
Neutral

Slovenija spada med neto uvoznice hrane, saj uvoz vrednostno presega izvoz. Po pristopu k Evropski uniji (EU) sta se oba blagovna tokova začela izrazito povečevati. Uvoz se je takrat povečal bolj intenzivno, predvsem na račun predelanih proizvodov, izvoz pa na račun nepredelanih kmetijskih proizvodov. V zadnjem desetletju je rast izvoza hrane in pijače intenzivnejša od rasti uvoza, zato se pokritost uvoza izboljšuje in v obdobju 2017–2021 znaša nekaj čez 60 %. Najpomembnejše partnerice pri trgovanju s hrano so članice EU, več kot polovica celotne menjave pa poteka s sosednjimi državami (Avstrija, Hrvaška, Italija in Madžarska), iz katerih Slovenija več hrane uvozi, kot izvozi. Od posameznih skupin živil izvoz presega uvoz pri živih živalih ter mlečnih izdelkih in jajcih, najmanjša pokritost uvoza pa je pri ribah in ribjih izdelkih, zelenjavi in sadju ter kavi, čaju, kakavu in začimbah.

Kazalec prikazuje pokritost uvoza hrane z izvozom v Sloveniji, ki podaja informacije o bilanci trgovanja s tujino. Pokritost uvoza je prikazana v odstotkih (%), pri čemer delež, večji od 100 pomeni, da vrednost izvoza hrane presega vrednost uvoza oziroma je država neto izvoznica. Delež manjši od 100 pa pomeni, da vrednost uvoza presega vrednost izvoza oziroma je država neto uvoznica hrane.

Znotraj kazalca so prikazane skupna pokritost uvoza hrane in pijače z izvozom v obdobju 2000–2021, pokritost uvoza hrane in pijače iz sosednjih držav, pokritost uvoza po nekaterih skupinah živil ter primerjava deleža pokritosti skupnega uvoza hrane in pijače med državami članicami EU-27.

Grafi

Slika KM33-1: Pokritost uvoza hrane in pijače z izvozom, 2000–2021
Viri:

SURS, 2022; preračuni KIS

Prikaži podatke
Hrana in pijača, skupaj [%] Primarna hrana in pijača [%] Predelana hrana in pijača [%]
2000 55,30 28,80 68
2001 59,90 30,20 73,40
2002 63 31,20 76,10
2003 60,40 26,70 74,60
2004 46,90 24,60 56,80
2005 46,60 36,70 51,10
2006 46,40 47,50 46
2007 45,20 53,50 41,50
2008 47,90 64,60 39,90
2009 42,40 52 38,60
2010 47,30 61,80 40,30
2011 47,70 63,20 40,30
2012 47,10 59,30 42,30
2013 48,30 58,30 44,30
2014 51,40 63,40 46,90
2015 51,90 60,70 48,30
2016 53,20 62 49,70
2017 57,60 69,90 52,70
2018 59,80 70,60 55,70
2019 61,50 69 58,70
2020 64,10 72,70 60,80
2021 67,70 78,20 64,20
Slika KM33-2: Pokritost uvoza hrane in pijače iz sosednjih držav z izvozom, 2000–2021
Viri:

SURS, 2022; preračuni KIS

Prikaži podatke
2000 [%] 2001 [%] 2002 [%] 2003 [%] 2004 [%] 2005 [%] 2006 [%] 2007 [%] 2008 [%] 2009 [%] 2010 [%] 2011 [%] 2012 [%] 2013 [%] 2014 [%] 2015 [%] 2016 [%] 2017 [%] 2018 [%] 2019 [%] 2020 [%] 2021 [%]
Avstrija 6,90 6,10 8,70 13,30 13,70 29,90 28,50 27,10 20,80 17,40 21,50 27,40 27,20 26,40 30 35,40 35,10 38,10 37,70 38,10 43,60 50,60
Hrvaška 166,30 169,30 145,50 150,90 150,50 126,70 111,60 99,70 98,40 66,70 61,50 60,80 71,90 88,70 93,50 76,40 77 78,90 82,30 91,70 86,90 86,90
Italija 26,30 20,10 32 40,20 33,60 48,20 52,30 52,80 68,30 52,20 85,90 93,50 75 75,90 71,70 69,80 67,60 68,80 74,20 68,50 70,10 73,80
Madžarska 2,70 1,90 3,50 7,70 7,80 5,60 5,60 9,30 12,70 12,30 11,90 16,60 13,50 8,30 13,30 12,60 12,10 19,90 15 19,50 28,20 36,20
Slika KM33-3: Pokritost uvoza hrane z izvozom po skupinah živil, 2000–2021
Viri:

SURS, 2022; preračuni KIS

Prikaži podatke
2000 [%] 2001 [%] 2002 [%] 2003 [%] 2004 [%] 2005 [%] 2006 [%] 2007 [%] 2008 [%] 2009 [%] 2010 [%] 2011 [%] 2012 [%] 2013 [%] 2014 [%] 2015 [%] 2016 [%] 2017 [%] 2018 [%] 2019 [%] 2020 [%] 2021 [%]
Žive živali 9,40 39,80 141,30 58,50 24,40 40,90 124,70 130,90 212,60 134,50 165,60 210,70 221,30 226,60 186 150,70 178,60 210,40 193,30 155,80 163,10 200,20
Meso in mesni izdelki 111 112,40 111,80 127,30 98,70 76,40 69,70 66,70 59,60 51,70 53,60 55,20 51,20 54,40 54,90 59,70 58,90 64,90 68,50 71,20 76,70 81,20
Mlečni izdelki in jajca 235,10 272,40 237,20 224,10 173,80 130 116,20 113,40 106,50 90,80 97,70 103,30 101,90 100 105 106,10 112,70 114,90 117,20 123,70 129,10 135,90
Ribe in ribji izdelki 25,30 22 19,80 20,10 18,40 21,10 22,20 20,90 25,30 27,80 24,90 24,90 26,20 27,70 34,60 29,60 28,80 28,70 30,20 28,90 34,60 38
Žita in proizvodi iz žit 14,10 13,20 14 11 10 11,80 14,40 11,60 14,60 18,50 24,50 21,80 32,90 27,10 26,30 34,60 37,20 44,90 46,30 49,20 50,80 57
Zelenjava in sadje 22,10 17,50 13,90 16,80 14,90 22,80 19,50 25,10 33,70 27,30 24,60 26,80 19,20 19,40 27,80 31,70 30,30 30,90 33,10 35,10 36,80 36,70
Sladkor, sladkorni proizvodi, med 52,30 59 50,90 47,40 53,50 85,80 73,10 51,90 28,70 22 41,10 34,10 40 42,90 45,80 41,10 48,90 32,50 40,40 47 50,80 41
Kava, čaj, kakav in začimbe 9,10 9,30 10,60 12,90 14,50 14,20 13,50 12,20 18,10 19,90 10,50 12,10 19,40 25,70 22 22 25,10 27,70 32,30 36 38,50 42,80
Druga živila 43,90 51,80 59,90 52,40 47,70 48,30 49,50 53 58,30 56,20 59,30 54,60 58,70 62,70 66,10 65,80 67,50 91,50 89,90 92,50 86,40 91,40
Pijače 272,20 365,30 433 393,20 185,40 127,30 101,70 83,20 79,60 79,70 75,20 80,70 83 90,20 91,30 86,50 84,90 77,40 80 83,60 90,80 97,30
Slika KM33-4: Pokritost uvoza hrane in pijače z izvozom v EU-27, 2000–2021
Viri:

Eurostat, 2022; preračuni KIS

Prikaži podatke
2000 [%] 2001 [%] 2002 [%] 2003 [%] 2004 [%] 2005 [%] 2006 [%] 2007 [%] 2008 [%] 2009 [%] 2010 [%] 2011 [%] 2012 [%] 2013 [%] 2014 [%] 2015 [%] 2016 [%] 2017 [%] 2018 [%] 2019 [%] 2020 [%] 2021 [%] Povprečje 2017–2021 [%]
Irska 222,20 191,10 185,20 189,20 187,70 175,20 179,90 166,40 150,70 144 156 160 156,80 159,80 162,40 158,40 161,30 169,10 160,30 166,40 155,50 181 166,47
Španija 131 128,20 131 133,60 126,70 119,80 120 117,90 121 124,50 129,20 129 141,10 148,60 150,40 150,40 152,20 150,10 149,90 158,10 172,70 165,70 159,30
Poljska 98,50 105,90 112 133,40 144 151,70 150,40 140,60 125,80 132,20 132,80 128,70 142,60 152,90 155,60 158,90 147,80 145,80 149,50 149,80 151,30 152,30 149,73
Danska 203 209,70 195 189,10 181,60 175,10 170,40 164,70 160,10 165,30 171 166,90 166 163,90 160,20 155,30 156,60 156,80 148,60 149,60 149,70 142,90 149,51
Nizozemska 150,40 148,20 150,10 146,70 149,70 150,30 150,90 148,30 142,60 146,80 147,20 138,50 138,40 142,80 146 137,30 140,30 139,60 138,60 139,60 138,60 136,60 138,58
Madžarska 278,50 288,40 239,50 214,80 161,80 133,80 133,90 139 143,80 144,10 152,60 154,50 173 174,10 159,20 150 144,20 146 136,60 134,40 135 140,30 138,45
Bolgarija 126,80 126,10 155 124 125 134,20 113,50 91,50 112 108,10 129,70 135,20 129,80 149,40 133,90 127 135,40 128,90 127 120,80 108,80 133,10 123,70
Litva 73,70 85,70 81,50 93,20 97,50 109,30 104,90 118,60 108,90 118,20 116,80 116 128,10 123,90 123,30 123,50 125,70 121,20 113,50 123,20 133,50 125,60 123,42
Belgija 115,80 115,80 113,10 112,50 114,30 115,90 114,90 112,30 110,60 112,20 112,70 108,20 110,30 110,70 110,30 114,40 112,40 113,40 114,80 119,40 116,70 113,10 115,49
Francija 144,40 138,50 140,20 139,30 134,80 132,30 133,60 132,10 128,30 117,20 122,60 130,40 129,90 126,70 122 119,30 113,50 111,80 113,90 116,70 112,30 115,50 114,02
Italija 79,90 83,10 84,90 80,50 79,20 81,30 81,20 84,10 87,10 87,30 87,60 86,30 93 95 94,30 97,90 101,20 102,50 106,50 109,80 117,20 116,20 110,46
EU–27 106,80 106,30 106,40 105,80 105,10 104,80 104,60 103,70 103,30 102,70 105,30 104,90 108,50 110,60 110,10 108,60 108 107,90 108,10 110,40 111,20 111,50 109,84
Latvija 28,30 40,20 41,40 44,20 50,30 67,80 68,30 70,60 79,20 79,90 92 91,30 118,20 109,20 105,80 107,50 102,40 104,70 100,60 109,90 110,30 107,90 106,68
Avstrija 83,90 87,20 89,60 95,60 95,70 99 102,40 98,30 96,80 93,60 97,60 98 96,40 96,30 95,50 95,60 94,40 96,50 98,80 101 104,30 105,30 101,17
Grčija 68,80 75 62,40 59,90 53,70 64,30 66,70 61,20 60,40 63,40 70,60 71,90 78,40 82,20 79,90 92 93,10 87,50 94 88,50 109,70 105,30 97,00
Estonija 58,80 74,30 70,20 64,30 65,20 69,10 76,10 73,80 74,20 75,70 87,30 87,30 95,50 91,60 90,40 87,80 81,10 83,10 80,60 90,70 94,20 90,20 87,77
Nemčija 66 68 69 70,60 73,70 75,10 74,80 77,40 80,50 80,90 81,30 80,70 82,70 85,30 84,70 81,10 80,10 79,80 79,40 81,30 79,10 78,20 79,55
Češka 81,30 78,40 70,30 67,80 70,80 80,20 73,90 76,80 80 74,40 72,70 75 84,80 85,50 87,20 87,50 84,20 79,40 77,30 76,10 78,90 81 78,55
Slovenija 53,90 58,90 61,70 59,60 47,50 49,20 51,90 54,50 55,20 50,40 56,80 57,10 59,80 59,10 61 61,30 63,50 68,20 70,60 71,30 74,60 80,50 73,05
Romunija 40,40 41,90 40,60 36,90 39,20 36,90 39,90 31,10 46,50 50,30 69 78,80 73,70 95,90 94,20 78,80 79,10 76,60 73,70 67,60 58,20 74,90 70,21
Hrvaška 50,80 47,90 55,20 45,80 54 62,50 62 53,60 59,90 61,20 61 64,40 57 56,60 62,20 69,70 68,30 70,90 63,60 73,40 73,40 69,91
Slovaška 55,10 62,30 66,50 69 75,70 79,30 81,10 78,10 70,90 68,30 70,80 77 92 83,30 72,20 73,20 69,40 66,80 63,40 63 66,70 69,80 65,96
Portugalska 40,10 37,10 40,90 42,20 43 44,10 45,20 46,20 49,10 50 51,70 55,10 60,60 61,60 66,70 64,50 64,50 64,80 63,80 63,90 67 69,60 65,83
Švedska 51,60 53,40 53,10 54,60 55,40 56,20 56,10 54,60 54,90 54,70 57,50 55,30 55,70 56,80 57,70 57,40 58,40 57,50 57,80 58,40 59,90 61,40 59,01
Luksemburg 41,10 46,10 48 45,80 44,60 44,90 45,10 44,40 45,50 45,50 47,60 50,10 49,10 48 51,70 52,90 48,80 50,70 51,10 49,70 48,80 50,20 50,08
Malta 19,90 22,10 33,90 29,70 30,20 34,90 38,10 37,80 35,40 18,10 33,40 30,70 37,60 40,70 39,90 44,30 44,10 42,60 52,10 44,30 45 43,90 45,58
Ciper 36,30 37,10 37,80 40,40 38,80 36,20 32,40 31,20 26,90 25,10 25,50 29,60 28 35,20 33,70 34,80 38,80 39,60 42,50 44,50 52,20 45,20 44,82
Finska 44,30 46,10 45 41,80 40,70 39,60 42,10 44,60 41,80 35,80 37 39,20 37,30 36,80 36 32,80 31,30 33,10 31,50 34,40 35,60 35 33,91

Cilji

  • Krepitev konkurenčnosti in produktivnosti kmetijstva in živilsko-predelovalne industrije (rast konkurenčnosti na tujih trgih in izvozne usmerjenosti živilsko-predelovalnih podjetij prispeva tudi k izboljšanju izvozno-uvoznih razmerij pri mednarodni trgovini s hrano),
  • doseganje čim višje stopnje samooskrbe.

Razmerje med vrednostjo izvoza in uvoza hrane je pomembno z vidika spremljanja izvozne usmerjenosti proizvodnje, prehranske varnosti in dostopnosti hrane v državi. Pokritost uvoza z izvozom, ki je manjša od 100 % pomeni, da je bilanca blagovne menjave s tujino negativna in se vrednostno več hrane uvozi kot izvozi. Cilj držav je na splošno čim boljša pokritost uvoza z izvozom. Izvoz na tuje trge namreč spodbuja konkurenčnost v proizvodnji ter s tem produktivnost in inovacije. S prodajo na tujih trgih se ustvarja pomemben del prihodkov v gospodarstvu, ki prispevajo k ekonomski rasti in napredku in pokrivajo stroške uvoza blaga. Razmerje med blagovnima tokovoma je povezano tudi s stopnjo samooskrbe s hrano. Države, ki so samooskrbne in proizvajajo viške proizvodov so ponavadi neto izvoznice hrane, države, ki so manj kot 100-odstotno samooskrbne, pa morajo prehransko varnost zagotavljati tudi preko uvoza iz drugih držav (neto uvoznice). Doseganje prehranske varnosti z lastno pridelavo hrane in čim manjša odvisnost od uvoza iz drugih držav sta pomembna elementa nacionalne varnosti, še posebej v času negotovih razmer (politične in druge nestabilnosti) in večjih tržno-cenovnih nihanj na globalnih trgih (Revizijsko poročilo …, 2021). Globalni megatrendi kažejo, da bo vse bolj spremenljivo podnebje v prihodnje lahko negativno vplivalo na obseg in kakovost pridelane hrane v Sloveniji (Sadauskis in sod., 2019). To lahko seveda vpliva tudi na večjo odvisnost od svetovnih živilskih trgov in na razmerje med izvozom in uvozom. Pri ohranjanju ravni izvoza kmetijsko-živilskih proizvodov bodo tako pomembni predvsem odpornost kmetijstva na podnebne in druge razmere, obseg pridelave in konkurenčnost proizvodov na tujih trgih.

Primerjava pokritosti skupnega uvoza hrane z izvozom je bila narejena za obdobja pred pristopom k EU (2000–2003), po pristopu k EU (2004–2016) in obdobje zadnjih petih let (2017–2021). Slovenija je bila v vseh treh omenjenih obdobjih vrednostno neto uvoznica hrane in pijače. Pokritost uvoza je bila v obdobju pred priključitvijo k EU v povprečju 60–odstotna, pri čemer je bila večja pri predelanih (73 %) kot pri primarnih proizvodih (29 %). To pomeni, da smo izvažali več proizvodov z višjo dodano vrednostjo. Po priključitvi k EU se je pokritost uvoza hrane in pijače na agregatni ravni zmanjšala, in sicer v povprečju na 48 %. Razlog v omenjenem padcu je bil v bolj strmi rasti uvoza od izvoza, predvsem predelane hrane in pijače. Slovenska živilskopredelovalna industrija je bila namreč z odprtjem mej soočena s povečano konkurenco (Pintar in Kožar, 2016). Na drugi strani pa se je pri nepredelanih proizvodih razmerje med blagovnima tokovoma močno povečalo v prid izvoza. V zadnjem petletnem obdobju se tako uvoz kot izvoz hrane in pijače vseskozi povečujeta (z izjemo uvoza v letu 2020 zaradi vpliva epidemije Covid-19), izvoz nekoliko bolj intenzivno. Na agregatni ravni delež pokritosti hrane in pijače znaša v povprečju 62 %, pri čemer pokritost uvoza ostaja večja pri primarnih proizvodih.

Pred pristopom Slovenije k EU (2000–2003) je velik del zunanje trgovine s hrano potekal z državami bivše Jugoslavije, s pristopom pa se je blagovna menjava v precejšni meri preusmerila k državam članicam. V obdobju zadnjih petih let (2017–2021) je uvoz hrane in pijače iz EU v povprečju predstavljal 88 % celotnega uvoza, medtem ko je izvoz v države EU predstavljal 72 % celotnega vrednostnega izvoza. Nekoliko več kot polovica vrednostne blagovne menjave poteka s sosednjimi državami. Po pristopu Slovenije k EU se je vrednost blagovne menjave močneje povečala pri trgovanju z Avstrijo, Italijo in Madžarsko ter po letu 2013, ko se je ta priključila EU, tudi s Hrvaško. Od sosednjih držav sta najpomembnejši partnerici tako pri uvozu kot pri izvozu hrane in pijače Italija in Hrvaška. Izvoz hrane in pijače iz Slovenije pokriva največji delež uvoza pri trgovanju s Hrvaško; v obdobju pred pristopom Slovenije k EU je bila pokritost uvoza v povprečju 158–odstotna, nato pa se je začela močno zmanjševati. V obdobju zadnjih nekaj let (2017–2021) pokritost uvoza z izvozom pri trgovanju s Hrvaško znaša v povprečju 85 %, sledi ji Italija z 71 %, manjša pokritost pa je pri trgovanju z Avstrijo (42 %) in Madžarsko (24 %). V splošnem pa izvoz hrane in pijače v te države narašča hitreje kot uvoz.

Slovenija je bila skozi celotno analizirano obdobje vrednostno neto uvoznica pri večini skupin živil. Pred pristopom k EU je izvoz presegal uvoz pri mesu in mesnih izdelkih, mlečnih izdelkih in jajcih ter pijačah. Po pristopu k EU se je pri trgovanju z omenjenimi skupinami živil pojavil velik preobrat. Razmerje se je namreč začelo povečevati v prid uvoza (pri pijačah se je hkrati precej zmanjšal tudi izvoz), izvoz mesa in mesnih izdelkov pa se je preusmeril k izvozu živih živali. Vrednostni izvoz tako od pristopa Slovenije v EU pa do leta 2021 v povprečju presega uvoz le pri trgovini z živimi živalmi ter mlečnimi izdelki in jajci. To je tudi pričakovano, saj so razmere za živinorejo v Sloveniji ugodne, stopnja samooskrbe z mesom in mlekom je visoka, viški pa so izvoženi na tuje trge. Pri ostalih skupinah proizvodov je bila Slovenija v obdobju zadnjih petih let (2017–2021) neto uvoznica, vendar je bil uvoz še vedno v veliki meri pokrit tudi pri raznih živilih (90 %), pijačah (86 %) in mesu ter mesnih izdelkih (73 %). Najslabše razmerje je pri živilih, ki jih Slovenija ne prideluje oz. proizvaja, ali pa jih ne proizvaja v zadostni meri za pokritje vseh domačih potreb, in sicer pri skupinah ribe in ribji izdelki (32 %), zelenjava in sadje (35 %) ter kava, čaj, kakav in začimbe (35 %). V povprečju zadnjih petih let se je glede na obdobje pred pristopom k EU delež pokritosti najbolj zmanjšal pri pijačah (iz 366 % na 86 %) ter mlečnih izdelkih in jajcih (iz 242 % na 124 %), najbolj povečal pa pri živih živalih (iz 62 % na 185 %).

V nasprotju s Slovenijo pa je Evropska unija (EU–27) v povprečju neto izvoznica hrane in pijače. V povprečju zadnjih petih let (2017–2021) je bila pokritost uvoza hrane in pijače z izvozom 110–odstotna. Izmed posameznih članic so bile neto izvoznice naslednje države: Irska (166 %), Španija (159 %), Poljska (150 %), Danska (150 %), Nizozemska (139 %), Madžarska (138 %), Bolgarija (124 %), Litva (123 %), Belgija (115 %), Francija (114 %), Italija (110 %), Latvija (107 %) in Avstrija (101 %). Slovenija se po pokritosti uvoza uvršča na 18. mesto oziroma v drugo tretjino držav EU–27 (povprečje obdobja 2017–2021: 73 %). Manjšo pokritost kot Slovenija imajo v omenjenem obdobju Romunija (70 %), Hrvaška (70 %), Slovaška (66 %), Portugalska (66 %), Švedska (59 %), Luksemburg (50 %), Malta (46 %), Ciper (45 %) in Finska (34 %).

Metodologija

Cilji povzeti po:

Eden izmed ciljev, naveden v Strateškem načrtu za obdobje 2023–2027, je krepitev konkurenčnosti in produktivnosti kmetijstva in živilsko-predelovalne industrije. Rast konkurenčnosti na tujih trgih in izvozne usmerjenosti živilsko-predelovalnih podjetij prispeva tudi k izboljšanju izvozno-uvoznih razmerij pri mednarodni trgovini s hrano.

Drugi cilj, ki sovpada s povečevanjem izvoza hrane in zmanjšanjem odvisnosti od uvoza, je tudi rast stopnje samooskrbe, saj se viški hrane lahko prodajo na tuje trge. Doseganje čim višje stopnje samooskrbe je eden izmed ciljev slovenske kmetijske politike, kot ga navajajo Zakon o kmetijstvu, Strateški načrt za obdobje 2023–2027 in Resolucija »Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021«.

 

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatki o blagovni menjavi Slovenije s tujino so objavljeni v Si-Stat podatkovnem portalu Statističnega urada Republike Slovenije (SURS). Na voljo so podatki o vrednosti in količini uvoza in izvoza po državah in po različnih ekonomskih klasifikacijah blaga (Kombinirana nomenklatura, Standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, Klasifikacija širokih ekonomskih kategorij, Standardna klasifikacija dejavnosti) za daljše časovno obdobje. Zbiranje podatkov je usklajeno z evropsko zakonodajo, podatki pa so v bazi objavljeni na mesečni ravni in kot letni kumulativni podatki. Novi končni podatki so predvidoma na voljo meseca junija poročevalskega leta, in sicer za predhodno leto glede na tekoče leto.

 

Metodološko pojasnilo SURS: Izvoz in uvoz blaga.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Delež pokritosti uvoza hrane z izvozom je izračunan kot razmerje med vrednostnim izvozom in uvozom hrane, prikazan je v odstotkih. Pri izračunu pokritosti agregatnega uvoza hrane in pokritosti uvoza hrane iz sosednjih držav so bili uporabljeni podatki uvoza in izvoza po Klasifikaciji širokih ekonomskih kategorij, in sicer podatki prve kategorije Hrana in pijača (šifra kategorije 1), ki se deli na primarne (podkategorija 11) in predelane proizvode (podkategorija 12). Pri izračunu pokritosti uvoza z izvozom po skupinah živil pa so bili uporabljeni podatki uvoza in izvoza po Standardni mednarodni trgovinski klasifikaciji. V vse izračune je bila poleg hrane vključena tudi pijača.

Metodologija zbiranja in obdelave podatkov je bila glede na prejšnjo verzijo kazalca nekoliko spremenjena z namenom poenostavitve in izboljšanja izračunov. V prejšnji verziji je hrano predstavljal celoten nabor osnovnih in predelanih proizvodov za žito, sadje, zelenjavo, krompir, sladkor, meso, riž in jajca, katerega osnova so Eurostatovi seznami kod Kombinirane nomenklature carinske tarife zunanje trgovine za prehranske bilance. Pri starem izračunu pokritosti agregatnega uvoza hrane tako niso bili vključeni vsi proizvodi, ki predstavljajo nabor hrane po Klasifikaciji širokih ekonomskih kategorij ali po Standardni mednarodni trgovinski klasifikaciji (izpadle so na primer ribe, mlečni izdelki, pijača). 

 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Izvoz in uvoz po Klasifikaciji širokih ekonomskih kategorij, po državah, Slovenija, letno (kumulativni podatki)

EUR

SURS – Si-Stat: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2490421S.px/table/tableViewLayout2/

2000–2021

Končni letni podatki junija za predhodno leto

Mesečno

31.8.2022

Da

Izvoz in uvoz po Standardni mednarodni trgovinski klasifikaciji, po državah, Slovenija, letno (kumulativni podatki)

EUR

SURS – Si-Stat: https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2490321S.px

2000–2021

Končni letni podatki junija za predhodno leto

Mesečno

31.8.2022

Da

 

Opredelitev kazalca:

 

  • Relevantnost kazalca: 3

1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno

 

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1= uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3=interni podatki

 

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 1

1=vsaj 10-leten niz podatkov

2=vsaj 5-leten niz podatkov

3=manj kot 5-leten niz podatkov

 

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah):

1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov:

Za izračun pokritosti uvoza hrane in pijače z izvozom v državah članicah EU-27 so uporabljeni podatki zunanjetrgovinske statistike po Klasifikaciji širokih ekonomskih kategorij. Ti so dostopni v podatkovni bazi Eurostat od leta 1988 naprej za vseh 27 članic EU-27: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska. Podatki blagovne menjave so v bazi objavljeni na mesečni in letni ravni.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Delež pokritosti uvoza hrane z izvozom je izračunan kot razmerje med vrednostnim izvozom in uvozom hrane in je prikazan v odstotkih. V izračun po državah članicah EU so vključeni podatki prve kategorije po klasifikaciji (Hrana in pijača; šifra kategorije 1), ki se deli na primarne (podkategorija 11) in predelane proizvode (podkategorija 12).

Deleži pokritosti agregatnega uvoza hrane z izvozom za Slovenijo, ki so izračunani na podlagi Eurostatovih podatkov o blagovni menjavi, se razlikujejo od deležev, izračunanih na podlagi podatkov SURS. Razlog je v tem, da se zbiranje podatkov metodološko nekoliko razlikuje, posledično pa so vrednosti trgovanja Slovenije, ki jih objavlja Eurostat lahko bistveno višje od vrednosti, ki jih objavlja SURS. Deleži izračunani na podlagi obeh virov podatkov tako med sabo niso neposredno primerljivi.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Zunanja trgovina EU od leta 1988 (BEC/rev.4)

EUR

EUROSTAT:

https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/DS-057555__custom_3282395/default/table?lang=en

2000–2021

Končni letni podatki oktobra za predhodno leto

Mesečno

31. 08. 2022

Da

 

Opredelitev kazalca:

 

  • Relevantnost kazalca: 2

1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno

 

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1= uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3=interni podatki

 

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 1

1=vsaj 10-leten niz podatkov

2=vsaj 5-leten niz podatkov

3=manj kot 5-leten niz podatkov

 

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah):

1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

Pintar M., Kožar M., 2016. Slovenski kmetijsko-živilski sektor: več kot desetletje po pristopu k Evropski uniji. V Analitične podlage za načrtovanje razvoja kmetijstva. 7. konferenca Društva agrarnih ekonomistov Slovenije (DAES), Ljubljana, 7.-8. decembra 2016. Ljubljana, Društvo agrarnih ekonomistov Slovenije.

Revizijsko poročilo: Zagotavljanje prehranske varnosti s pomočjo prehranske samooskrbe, 2021. Ljubljana, Računsko sodišče Republike Slovenije.  
https://www.rs-rs.si/fileadmin/user_upload/Datoteke/Revizije/2021/Samooskrba/Samooskrba_RSP_RevizijskoP.pdf (25. avgust 2022)

Sadauskis R., Kolarič Š., White O., 2019. Vpliv globalnih megatrendov na stanje okolja v Sloveniji: Sklepne ugotovitve in priporočila. Bernard Vukadin (ur.). Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor – Agencija Republike Slovenije za okolje: 92 str.

http://nfp-si.eionet.europa.eu:8980/irc/DownLoad/kjeYA1J9mmGBtihLqY_uiG-jPb20s-iMmsSERLqyTKfSoBQuHYCx3NZSgUxZ4EhCfYTnI3o23YAePqne2z-u3H__gCYqOLT0/rB-WG40dMPj6VGfz9-Z7Zy/Publikacija_Vpliv%20GMT%20na%20stanje%20okolja%20v%20Sloveniji.pdf (2. september 2022)

 

Related indicators

Datum zadnje osvežitve
11.11.2022
Avtor(ji)

Sara Bele, Ana Hiti Dvoršak, Kmetijski inštitut Slovenije