Količina odloženih biorazgradljivih odpadkov se je do leta 2013 hitro zmanjševala, potem se je zmanjševanje ustavilo. V letih 2016 in 2017 se je količina, kot posledica dograditve infrastrukture za mehansko biološko obdelavo odpadkov pred odlaganjem, zopet občutno znižala, leta 2018 pa je bila enaka skoraj nič. V obdobju 2016‒2018 je bila količina občutno nižja od cilja v letu 2020. Glavna ukrepa, s katerima je bilo doseženo zmanjšanje količin odloženih biorazgradljivih odpadkov, sta ločevanje odpadkov in mehansko biološka obdelava mešanih komunalnih odpadkov.
Izpusti TGP iz odlaganja odpadkov nastajajo pri gnitju biorazgradljivih odpadkov, zato je za zmanjšanje izpustov potrebno zmanjšati količine odloženih biorazgradljivih odpadkov. Dodaten ukrep za zmanjšanje izpustov na odlagališčih odpadkov je tudi zajem odlagališčnega plina in njegova energetska izraba ali sežig na bakli. To so bila vsa odlagališča v skladu z zakonodajo že dolžna urediti, zato se tega ne spremlja posebej s kazalcem. Količina odloženih biorazgradljivih odpadkov je določena na podlagi analize strukture odloženih odpadkov na odlagališčih.
Odloženi biorazgradljivi odpadki (2005) | Odloženi biorazgradljivi odpadki | Ciljne vrednosti kazalca | |
---|---|---|---|
2005 | 331,12 | ||
2011 | 138,04 | ||
2012 | 113,37 | 113,37 | |
2013 | 81,87 | 102,84 | |
2014 | 87,03 | 92,31 | |
2015 | 85,58 | 81,78 | |
2016 | 5,18 | 71,25 | |
2017 | 0,13 | 60,72 | |
2018 | 0,00 | 50,19 | |
2019 | 39,66 | ||
2020 | 29,13 |
Ciljna vrednost v OP TGP za količino odloženih biorazgradljivih odpadkov je 29 kt.
Leta 2005 je količina odloženih biorazgradljivih odpadkov znašala 331 kt. Do leta 2013 se je ta količina zmanjševala, v letih 2014 in 2015 pa se je zmanjševanje ustavilo. Leta 2015 je bila količina za 74 % manjša kot leta 2005, in je znašala 86 kt. Leta 2016 se je kot posledica dograditve potrebnih zmogljivosti naprav za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, zaradi obvezne mehansko biološke obdelave odpadkov pred odlaganjem, količina odloženih biorazgradljivih odpadkov občutno znižala, in sicer na 5 kt. Leta 2017 se je zmanjševanje nadaljevalo in je doseglo vrednost 0,1 kt, enako tudi leta 2018, ko je vrednost padla na 0. To je občutno nižje tudi od cilja za leto 2020 v višini 29 kt. Glavna ukrepa za zmanjšanje količin odloženih biorazgradljivih odpadkov sta ločevanje odpadkov in mehansko biološka obdelava mešanih komunalnih odpadkov. Delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov se je v obdobju 2005−2013 povečal za 52 odstotnih točk na 63 %, povečevanje deleža po letu 2013 pa se je upočasnilo. V obdobju 2015−2018 se je delež gibal okoli 70 %. Pozitiven trend je opazen tudi v količini in deležu odloženih odpadkov na odlagališčih. Od leta 2005 do leta 2015 se je delež odloženih odpadkov v vseh nastalih komunalnih odpadkih znižal z 89 % na 28 %, v letu 2016 pa se je delež drastično zmanjšal na 12 %. V letih 2017 in 2018 je delež znašal 14 %.
Cilji in pravna podlaga
Cilji so povzeti po Operativnem programu ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP)
Metodologija izračuna
Kazalec je za leta 2005, 2011−2015 izračun kot zmnožek podatka o količini odloženih odpadkov na odlagališčih nenevarnih odpadkov ter deleža biorazgradljivih odpadkov v odloženih odpadkih, za leto 2016 pa je bil uporabljen podatek o količini odloženih biorazgradljivih odpadkov. Podatki so izračunani v okviru priprave evidenc izpustov toplogrednih plinov in so dostopni v datotekah evidenc izpustov.
Potrebne nadaljnje ocene, če kazalec ne sledi cilju
Potrebno je preveriti podrejene kazalce glede ločenega zbiranja biorazgradljivih odpadkov (papir in karton, organski kuhinjski odpadki, les, odpadki, primerni za kompostiranje) in na podlagi teh podatkov ugotoviti, ali je trend zadovoljiv ali ne, ter temu ustrezno okrepiti ukrepe, ki prispevajo k povečanju ločeno zbranih količin biorazgradljivih odpadkov. Drug parameter, ki pomembno vpliva na doseganje cilja leta 2020, pa je izgradnja infrastrukture obdelave odpadkov na odlagališčih. Zato je potrebno preveriti še situacijo na tem področju.
Podatkovni viri in organiziranost zbiranja podatkov
Pregled virov in razpoložljivosti podatkov za kazalec Količina odloženih biorazgradljivih odpadkov je prikazan v tabeli (Tabela 1).
Tabela 1: Podatkovni viri in organiziranost zbiranja podatkov za kazalec Količina odloženih biorazgradljivih odpadkov
Podatek |
Enota |
Vir |
Razpoložljivost podatka |
Datum zajema |
---|---|---|---|---|
Količina odloženih biorazgradljivih odpadkov (Količina odloženih odpadkov in delež biorazgradljivih odpadkov; 2011−2015) |
kt; (kt in %) |
ARSO |
15. januarja so na voljo podatki za |
02.04.2020 |
Podatki za obdobje: 2005−2018
Geografska pokritost: Slovenija
Informacije o kakovosti za ta kazalec
Prednosti in slabosti kazalca
Prednost kazalca je, da so za kazalec uporabljeni preverjeni podatki s strani mednarodnih institucij, saj so uporabljeni podatki iz sistema evidenc izpustov, ki so letno preverjani s strani UNFCCC in EU. Metodologija za tekoče podatke in ciljno trajektorijo je enaka. Za podatke skrbi ARSO. Kazalec nima slabosti.
Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec je zanesljiv, saj uporablja uradne podatke, ki se uporabljajo za izračun evidenc izpustov. Podatke zbira in preverja ARSO.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): /
Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1 (Kazalec je na voljo samo za Slovenijo, vendar podobne podatke zbirajo tudi ostale države in so razvidne poročil o evidencah izpustov ter tabel CRF.)