KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Zrak
  3. Kemijska sestava delcev PM10

[ZR17] Kemijska sestava delcev PM10
State

Ključno sporočilo
Bad

Koncentracije kovin v zunanjem zraku v Sloveniji ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti. Letna ciljna vrednost za benzo(a)piren je presežena na merilnih mestih v Ljubljani in Mariboru, ki so pod vplivom izpustov iz prometa.

PAH uvrščamo med onesnaževala zaradi njihove toksične narave. Največje tveganje zdravju, kot posledica izpostavljenosti povečanim koncentracijam PAH, predstavljajo rakava obolenja. Viri PAH v zunanjem zraku so naravni in antropogeni. Naravne vire predstavljajo vulkani in požari, antropogene pa predvsem individualna kurišča in promet.

Viri izpustov kovin v zrak so naravni in antropogeni. Največji antropogeni viri onesnaženja zraka so energetski objekti v širšem pomenu, kot so industrija, promet, pridobivanje in predelava rud (npr. svinec (Pb), živo srebro (Hg)). Kovine se sproščajo v zrak v obliki delcev in pare.

Nekatere  kovine so v določenih koncentracijah za človeka življenjsko pomembne (železo), druge pa toksične (živo srebro (Hg), svinec (Pb), kadmij (Cd)). Arzen (As), kadmij (Cd), nikelj (Ni) in svinec (Pb) so kovine, ki škodljivo učinkujejo na zdravje ljudi in na okolje, zato so za njih predpisane ciljne letne vrednosti.

Grafi

Slika ZR17-1: Povprečne letne koncentracije benzo(a)pirena v zunanjem zraku na izbranih merilnih mestih, 2008-2015
Viri:

Agencija RS za okolje, Zbirka podatkov meritev kakovosti zraka, 2015

Prikaži podatke
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Ljubljana Bežigrad/Ljubljana BF ng/m3 0.76 0.87 1.1 1.1 1.2 1.28 0.73 1.27
Maribor center ng/m3 0.95 0.92 1.1 1.1 1.1 1.13 0.96 1.13
Iskrba ng/m3 0.23 0.23 0.23 0.23 0.26 0.21 0.14 0.19
Slika ZR17-2: Povprečne letne koncentracije arzena v zunanjem zraku na izbranih merilnih mestih, 2008-2014
Viri:

Agencija RS za okolje, Zbirka podatkov meritev kakovosti zraka, 2015

Prikaži podatke
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Ljubljana BF ng/m3 0.47 0.49 0.59 0.56 0.48 0.42
Maribor center ng/m3 1.2 0.62 0.8 0.76 0.66 0.65 0.61
Iskrba ng/m3 0.4 0.33 0.45 0.38 0.29 0.3
Slika ZR17-3: Povprečne letne koncentracije kadmija v zunanjem zraku na izbranih merilnih mestih, 2008-2014
Viri:

Agencija RS za okolje, Zbirka podatkov meritev kakovosti zraka, 2015

Prikaži podatke
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Ljubljana BF ng/m3 0.76 0.22 0.26 0.44 0.24 0.28 3.29
Maribor center ng/m3 0.38 0.28 0.31 0.46 0.25 0.24 1.95
Iskrba ng/m3 0.1 0.11 0.19 0.11 0.08 1.01
Slika ZR17-4: Povprečne letne koncentracije niklja v zunanjem zraku na izbranih merilnih mestih, 2008-2014
Viri:

Agencija RS za okolje, Zbirka podatkov meritev kakovosti zraka, 2015

Prikaži podatke
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Ljubljana BF ng/m3 0.76 0.22 0.26 0.44 0.24 0.28 3.29
Maribor center ng/m3 0.38 0.28 0.31 0.46 0.25 0.24 1.95
Iskrba ng/m3 0.1 0.11 0.19 0.11 0.08 1.01
Slika ZR17-5: Povprečne letne koncentracije svinca v zunanjem zraku na izbranih merilnih mestih, 2008-2014
Viri:

Agencija RS za okolje, Zbirka podatkov meritev kakovosti zraka, 2015

Prikaži podatke
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Ljubljana BF ng/m3 14.2 8.4 8.3 11 7.4 6.64 5.6
Maribor center ng/m3 13.9 9.9 11.7 11.5 10.5 10.6 25
Iskrba ng/m3 3.9 3.3 3.3 3.6 2.9 2.1 2.3

Cilji

Predpisana ciljna letna vrednost za arzen je 6 ng/m3, za kadmij 5 ng/m3, za nikelj 20 ng/m3 in za benzo(a)piren 1 ng/m3.
Za svinec je predpisana mejna letna koncentracija za varovanje zdravja ljudi in sicer 500 ng/m3.

Letna ciljna vrednost za policiklične aromatske ogljikovodike je določena le za benzo(a)piren. Le-ta je bila v obdobju med 2008 in 2015 občasno prekoračena na merilnih mestih Ljubljana (Biotehniška fakulteta) in Maribor-center. Koncentracije benzo(a)pirena so v poletnih mesecih bistveno nižje kot v zimskem obdobju, kar je predvsem posledica aktivnih individualnih kurišč pozimi in slabših meteoroloških razmer (temperaturne inverzije, slaba prevetrenost).

Vsebnost arzena, kadmija, niklja in svinca v delcih PM10 je nizka in je za vse kovine pod predpisano letno mejno oziroma ciljno vrednostjo. Najnižje koncentracije vseh kovin v zraku so bile v letih 2008 do 2014 izmerjene na merilnem mestu Iskrba, ki se nahaja na neobremenjenem okolju, proč od direktnih izpustov. Merilni mesti Ljubljana (Biotehniška fakulteta) in Maribor-center se nahajata v urbanem  področju, zato so tam koncentracije kovin primerljive med sabo.

Metodologija

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Direktivi 2008/50/EC o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, Uredbi o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku (Ur.l. RS, št. 56/06), Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št. 9/11), Pravilniku o ocenjevanju zunanjega zraka (Ur.l.RS, št. 55/11).

Izvorna baza podatkov oz. vir: Zbirka podatkov meritev kakovosti zraka (DMKZ)

Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje

Datum zajema podatkov za kazalec: julij  2016

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje med 2008 in 2015.

Na Agenciji RS za okolje se izvajajo meritve PAH in kovin v zunanjem zraku na treh merilnih mestih v okviru državne merilne mreže za spremljanje kakovosti zunanjega zraka (DMKZ) v skladu z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št.9/11), z Uredbo o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku (Ur.l.RS, št.56/06) in Pravilnikom o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št.55/11). Glede na zakonodajo je potrebno meritve kovin in PAH v delcih PM10 izvajati v aglomeracijah. Zato sta bili za merilni mesti izbrani Ljubljana - Biotehnična fakulteta (U(B)- tip merilne postaje je mestno ozadje) in Maribor center (U(T)-tip merilne postaje je mestno prometni) ter  na merilnem mestu, ki meri ozadje, to je Iskrba (B (R(REG)). Kratica v oklepaju označuje tip merilnega mesta – U mestni tip postaje, R podeželski tip postaje, B označuje meritve ozadja, T prometni tip postaje in REG regionalno območje. Merilno mesto Iskrba leži v neobremenjenem okolju, proč od neposrednih, lokalnih virov onesnaženja zunanjega zraka in je namenjena spremljanju tako imenovanega ozadja onesnaženosti zraka.

V delcih PM10 se v skladu z zakonodajo spemljajo sledeče spojine iz skupine PAH:  benzo(a)antracen, benzo(b)fluoranten, benzo(j)fluoranten, benzo(k)fluoranten, benzo(a)piren, indeno(123-cd)piren, dibenzo(ah)antracen.

Raziskave onesnaženosti zraka s kovinami potekajo kot meritve elementnih koncentracij v vzorcih delcev PM10.

Merilno mesto Ljubljana-Biotehniška fakulteta je bilo vzpostavljeno leta 2009 z namenom spremljanja delcev PM10 in PM2,5 v zunanjem zraku.

Metodologija obdelave podatkov

Način vzorčenja poteka tako, da so bili filtri za vzorčenje delcev na merilnih mestih izpostavljeni vsak dan, vsak drugi filter je poslan v kemijsko analizo. Koncentracije PAH in kovin so za potrebe tega kazalca predstavljene po letih v enoti ng/m3.

Informacije o kakovosti

Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki. Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1

Točnost:1

Časovna primerljivost: 2

Prostorska primerljivost: 2

Datum zadnje osvežitve
15.07.2015
Avtor(ji)

Janja Turšič, Agencija RS za okolje