KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Podnebno ogledalo
  3. [PO] LULUCF
  4. Izpusti TGP zaradi goznih požarov

[PO35] Izpusti TGP zaradi goznih požarov
Pressures

Ključno sporočilo
Good

Podatki o izpustih TGP zaradi gozdnih požarov kažejo padajoč trend, vendar ta statistično ni značilen. V Sloveniji se, gledano dolgoročno, približno na pet let zgodi večji gozdni požar, zaradi česar so v teh letih sorazmerno večji tudi izpusti TGP. Največji izpusti TGP zaradi gozdnih požarov, odkar beležimo podatke, so bili leta 2003.

Kazalec izpusti TGP zaradi gozdnih požarov kaže potek izpustov TGP, ki nastanejo zaradi gorenja biomase in drugih skladišč ogljika na gozdnih zemljiščih. V primeru, da gorijo vsa skladišča ogljika, govorimo o totalnem požaru. V kazalcu so upoštevani izpusti plinov, kot so CO2, N2O in CH4. Največkrat so gozdni požari posledica neznanih vzrokov, med pomembne dejavnike za nastanek gozdnih požarov pa štejemo tudi naravne vzroke (npr. strela), komunikacije (vlaki, električni vodi itd.), namerni požig in kmetijska opravila. Do spontanega vžiga suhega materiala v gozdu, kot je npr. listni opad, lahko pride v sušnih razmerah, veliki vročini in prisotnosti vetra. Požarno najbolj ogroženo območje v Sloveniji je Kras s Primorjem in Istro.

Grafi

Slika PO35-1: Izpusti TGP zaradi gozdnih požarov leta 2005 in v obdobju 2010−2021 (Vir: GIS)
Prikaži podatke
Vrednost kazalca leta 2005 [kt CO2 ekv] Vrednost kazalca v obdobju 2010−2021 [kt CO2 ekv]
2005 4,31
2010 1,59
2011 4,87
2012 18,57
2013 1,50
2014 0,41
2015 1,51
2016 7,56
2017 5,68
2018 0,49
2019 2,36
2020 2,39
2021 0,80

Cilji

V zvezi z izpusti TGP, ki so posledica gozdnih požarov, v strateških dokumentih ni zaslediti posebnih kvantitativnih ciljev. V nekaterih dokumentih so zapisani le cilji glede doseganja vrednosti naložb za preventivno varstvo pred gozdnimi požari.

V obdobju 2010–2021 se izpusti TGP zaradi gozdnih požarov nekoliko zmanjšujejo, vendar ta trend ni značilen. V tem obdobju so bili izpusti TGP največji leta 2012, in sicer 18,6 kt CO2 ekv. Izpusti TGP zaradi gozdnih požarov so se v letu 2021 zmanjšali za kar 81 % glede na leto 2005 oz. za slabih 84 % glede na leto 2011. Če pogledamo daljše obdobje, bomo ugotovili, da se v Sloveniji večji gozdni požari zgodijo približno vsakih pet let. Skupna pogorela površina in temu sorazmerno veliki izpusti TGP so bili v letih 1998, 2003, 2006, 2012, 2016 in 2017. Izpusti TGP zaradi gozdnih požarov so večji v primeru totalnih požarov, ko ogenj zajame vrhove dreves in vsa druga skladišča ogljika. V celotnem opazovanem obdobju do leta 2021 so bili izpusti TGP zaradi gozdnih požarov največji leta 2003, in sicer 47,7 kt CO2 ekv.

Metodologija

Cilji povzeti po:
Cilji za ta kazalec v niso zastavljeni.

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatki se zbirajo v okviru javnega pooblastila ARSO za izvajanje monitoringa ponorov in izpustov toplogrednih plinov zaradi rabe tal, spremembe rabe tal in gozdarstva v skladu s smernicami IPCC iz leta 2006.

Osnovne podatke o gozdnih požarih zbira Zavod za gozdove Slovenije (ZGS). V podatkovno bazo so vključeni podatki o pogoreli površini, vzrokih nastanka, številu požarov, vremenskih pogojih itd. Ti podatki so podlaga za pripravo poročil o gozdnih požarih po Pravilniku o varstvu gozdov, ki se pripravljajo z računalniško aplikacijo in so dostopna na portalu Varstvo gozdov Slovenije.

Metodologija obdelave podatkov:

Za izračun kazalca, ki se ga spremlja na letni ravni, so potrebni naslednji podatki:

  • izpusti TGP zaradi gozdnih požarov:
    • izpusti CO2 zaradi gozdnih požarov,
    • izpusti CH4 zaradi gozdnih požarov,
    • izpusti N2O zaradi gozdnih požarov.

Izpusti TGP zaradi gozdnih požarov se izračunajo na podlagi podatkov o pogoreli površini, prizadetem skladišču ogljika (tj. mase goriva) in uporabe privzetih emisijskih faktorjev ter faktorja zgorevanja skladno s smernicami IPCC. Poleg izpustov TGP se ocenijo še plini, kot so ogljikov oksid (CO), dušikov oksid (NOX) in nemetanski hlapni ogljikovodiki (NMVOC), a te ne prištevamo k toplogrednim plinom.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Izpusti TGP zaradi gozdnih požarov

 kt CO2 ekv

UNFCCC

2010−2021

marca za leto
X − 2

enkrat letno

15. 04. 2023

da

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  • Zavod za gozdove Slovenije. 2021. Poročila o gozdnih požarih po Pravilniku o varstvu gozdov. V: Varstvo gozdov, računalniška aplikacija. Nikica Ogris (ur.). Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije.
  • Ogris N. 2021. Varstvo gozdov, računalniška aplikacija. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije

Related indicators

Datum zadnje osvežitve
06.12.2023
Avtor(ji)

Boštjan Mali, GIS, pripravil v sklopu naloge Osvežitev kazalcev Podnebno ogledalo za ARSO