[RE13] Indeks odnosa gospodinjstev do samooskrbe z el. energijo s fotovoltaiko 
Ključno sporočilo
Naklonjenost gospodinjstev uporabi fotovoltaičnih sistemov v enodružinskih hišah se je povečala. Indeks se je med leti 2019 do 2022 povečal za 7 indeksnih točk in je leta 2022 dosegel vrednost 36 na lestvici od 0 do 100. Delež gospodinjstev, ki že uporabljajo ali nameravajo v bližnji prihodnosti uporabljati fotovoltaiko, je v tem obdobju najbolj narasel. Kljub pozitivni spremembi je kar četrtina gospodinjstev do uporabe fotovoltaike še vedno zadržana ali odklonilna. Med regijami ni razlik glede naklonjenosti uporabi fotovoltaike. Priporočljivo je poenostaviti postopke za namestitev fotovoltaike, krepiti informacijsko podporo in nadaljevati s finančnimi spodbudami za gospodinjstva.
Definicija
Indeks prikazuje stališča, namere in ravnanje gospodinjstev v enodružinskih hišah glede uporabe fotovoltaike. Gospodinjstva se glede na mnenje delijo v dva segmenta: tista, ki niso naklonjena fotovoltaiki, in tista, ki so ji sicer naklonjena, vendar še ne razmišljajo o njeni uporabi. Namera zajema gospodinjstva, ki načrtujejo uporabo fotovoltaike v bližnji prihodnosti, medtem ko ravnanje opisuje tiste, ki jo že aktivno uporabljajo.
Grafi
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022 (10. 10. 2024)
| Naklonjenost gospodinjstev [indeksne točke (0-100)] | |
|---|---|
| 2019 | 29 |
| 2022 | 36 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022 (10. 10. 2024)
| 2019 [%] | 2022 [%] | |
|---|---|---|
| nenaklonjeni | 31 | 24 |
| naklonjeni | 63 | 58 |
| v načrtovanju | 4 | 12 |
| uporabniki | 2 | 6 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022 (10. 10. 2024)
| sploh ni pomembno [%] | ni pomembno [%] | niti niti [%] | je pomembno [%] | zelo je pomembno [%] | ne želim odgovoriti [%] | ne vem [%] | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2019 | 1,31 | 3,87 | 12,49 | 24,41 | 43,32 | 14,07 | 0,52 |
| 2022 | 1,15 | 2,54 | 14,43 | 24,82 | 48,75 | 0,57 | 7,74 |
Osnova: gospodinjstva v enodružinskih hišah, ki še nimajo proizvodnje lastne električne energije ()
| sploh ni verjetno [%] | ni verjetno [%] | niti niti [%] | je verjetno [%] | zelo je verjetno [%] | zagotovo [%] | b.o., ne vem [%] | |
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2017 | 59,36 | 28,50 | 6,07 | 3,88 | 0,17 | 0,51 | 1,52 |
| 2019 | 42,52 | 34,61 | 12,28 | 3,60 | 1,25 | 0,13 | 5,60 |
| 2022 | 30,53 | 30,03 | 14,41 | 10,53 | 3,70 | 1,85 | 8,95 |
Osnova: osnova: gospodinjstva v enodružinskih hišah, ki še nimajo proizvodnje lastne električne energije ()
| Fotovoltaični sistem [%] | |
|---|---|
| 2019 | 3,94 |
| 2022 | 13,02 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022 (10. 10. 2024)
| da [%] | ne [%] | ne želim odgovoriti [%] | ne vem [%] | |
|---|---|---|---|---|
| 2015 | 0,57 | 98,71 | 0,29 | 0,43 |
| 2017 | 1,49 | 97,69 | 0,33 | 0,50 |
| 2019 | 2,40 | 95,61 | 0,80 | 1,18 |
| 2022 | 7,41 | 91,51 | 0,31 | 0,76 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022 (10. 10. 2024)
| Fotovoltaični sistem [%] | |
|---|---|
| 2019 | 2,31 |
| 2022 | 6,28 |
| Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2022 (10. 10. 2024) |
Cilji
- spodbujanje samooskrbe z obnovljivo energijo (1),
- gospodinjstvom zagotoviti, da imajo možnost proizvajati, porabljati, shranjevati in prodajati električno energijo iz obnovljivih virov brez nepotrebnih omejitev (1),
- spodbujati prehod gospodinjstev na obnovljive vire energije z odpravo administrativnih, tehničnih in finančnih ovir (1),
- zmanjšanje rabe fosilnih virov energije ter povečanje energetske učinkovitosti (2),
- zagotovitev prehoda v nizko ogljično družbo, ki učinkovito ravna z viri energije (2),
- vzgoja in izobraževanje za varstvo okolja (2),
- raziskave, razvoj in inovacije za varstvo okolja (2),
- izboljšanje zbirke znanja in podatkov za okoljsko politiko (2),
- vključevanje ciljev varstva okolja v politike drugih sektorjev (2),
- krepitev dialoga in sodelovanja med akterji varstva okolja (2),
- do leta 2030 izboljšati energetsko učinkovitost vsaj za 35 % (3),
- graditi in renovirati na energetsko in snovno učinkovit način (4).
Komentar
Naklonjenost gospodinjstev fotovoltaiki narašča. Indeks se je od leta 2019 do leta 2022 povečal za 7 indeksnih točk, s 29 na 36 na lestvici od 0 do 100 (slika RE13 -1). Pomembno je poudariti, da indeks ne odraža zgolj dejanske uporabe fotovoltaike, ampak upošteva tudi namero uporabe v bližnji prihodnosti in splošno mnenje o tej tehnologiji. Kljub temu, da je absolutna vrednost indeksa še vedno relativno nizka, pozitivni trend kaže na vse večje zanimanje za to tehnologijo. Nizka vrednost indeksa je predvsem posledica dejstva, da je delež gospodinjstev z nameščeno fotovoltaiko ali z jasno namero po namestitvi, še vedno razmeroma majhen.
Na podlagi izračuna smo gospodinjstva razvrstili v štiri segmente (slika RE13 -2). Segment gospodinjstev, ki dejansko uporabljajo fotovoltaiko, se je statistično značilno povečal za štiri odstotne točke (2022: 6 %, 2019: 2 %) in segment gospodinjstev, ki nameravajo v bližnji prihodnosti namestiti fotovoltaični sistem, za osem odstotnih točk (2022: 12 %, 2019: 4 %). Segment gospodinjstev, ki menijo, da je uporaba fotovoltaike pomembna, vendar o uporabi še ne razmišljajo se je zmanjšal (2022: 58 %, 2019: 63 %). Čeprav je splošna naklonjenost uporabi fotovoltaičnih sistemov velika, je četrtina gospodinjstev do nje zadržana ali odklonilna (2022: 24 %, 2019: 31 %).
Podatki o pomembnosti rabe sončne energije (sončni kolektorji, fotovoltaika) za pokrivanje lastnih potreb stavbe značilna za sNES (skoraj nič energijske stavbe), kažejo, da je delež tistih, ki jo ocenjujejo kot relativno nepomembno v letu 2022 enak kot leta 2019 (2022: 18 %, 2019: 18%). To nakazuje na upočasnitev rasti pozitivnega odnosa do fotovoltaike in morebitne manjše spremembe v prihodnosti. (slika RE13 -3).
Po drugi strani je dinamika sprememb v času večja pri tistih, ki so fotovoltaiki naklonjeni. Delež gospodinjstev, ki nameravajo v bližnji prihodnosti namestiti fotovoltaiko, se je med letoma 2019 in 2022 povečal s 4 % na 13 %, kar je znaten porast in kaže na potencial za nadaljnjo rast trga. (slika RE13-5).
Prav tako se je v istem obdobju povečal delež tistih, ki fotovoltaiko že uporabljajo, z 2 % v letu 2019 na 6 % v letu 2022 (slika RE13-7). Povečanje deleža gospodinjstev, ki dejansko uporabljajo fotovoltaiko, se ne zdi veliko, je pa glede na število anketiranih gospodinjstev statistično značilno in kaže pozitivno spremembo v rabi sončne energije za pokrivanje lastnih potreb v enodružinskih hišah.
Analiza indeksa po združenih statističnih regijah – podatki so zaradi majhnih vzorcev za določene regije združeni – kaže, da med regijami ni razlik glede naklonjenosti uporabi fotovoltaike v enodružinskih hišah. Vrednost kazalca se za vse regije giblje med 33 in 38 (na lestvici od 0 do 100) (slika RE13 -8).
Na podlagi predstavljenih podatkov lahko sklepamo, da ima največji potencial za prihodnje izboljšave področje dejanske uporabe fotovoltaike. To pomeni, da je poleg okoljskih koristi treba poudarjati predvsem ekonomske prednosti, kot so prihranki pri stroških energije. Dodatno je priporočljivo poenostaviti postopke za namestitev fotovoltaike, krepiti informacijsko podporo in nadaljevati s finančnimi spodbudami za gospodinjstva.
Metodologija
Indeks vključuje več vprašanj, ki ocenjujejo tri vidike odnosa gospodinjstev do fotovoltaike: stališča, namere in ravnanje. Na podlagi odgovorov smo gospodinjstva razvrstili v različne razrede. V najvišjem razredu so gospodinjstva, ki že uporabljajo fotovoltaiko. Sledijo jim gospodinjstva, ki nameravajo začeti z uporabo, nato tista s pozitivnim mnenjem, in na koncu gospodinjstva z nevtralnim ali negativnim mnenjem o tej temi. Vsakemu razredu smo dodelili utež od 0 do 1: 0 za segment z nevtralnim ali negativnim odnosom in 1 za segment, ki že uporablja fotovoltaiko. Ostali segmenti so prejeli vmesne ocene. Na tej podlagi smo izračunali vrednost kazalca, ki se giblje od 0 do 100, pri čemer višja vrednost pomeni večjo naklonjenost fotovoltaiki.
Cilji povzeti po:
- Direktiva (EU) 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (RED II)
Kazalec spremlja doseganje ciljev iz Direktive (EU) 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (RED II), zlasti določil iz člena 21, ki določa spodbujanje samooskrbe z obnovljivo energijo. Cilj člena 21 je zagotoviti, da imajo gospodinjstva možnost proizvajati, porabljati, shranjevati in prodajati električno energijo iz obnovljivih virov brez nepotrebnih omejitev, ter spodbujati prehod gospodinjstev na obnovljive vire energije z odpravo administrativnih, tehničnih in finančnih ovir.
- Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja (NPVO) za obdobje 2020–2030 960-VIII, (19. 12. 2019)
- 960-VIII, (19. 12. 2019)
- Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), sprejet na Vladi RS 27.2.2020
- Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropski zeleni dogovor, COM(2019) 640 (11. 12. 2019)
Vir podatkov: Izvorna zbirka podatkov je Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS za gospodinjstva.
Skrbnik podatkov: Informa Echo d.o.o.
Obdobje prikaza podatkov: 2015-2022
Datum zajema podatkov za kazalec: 10.10.2024
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov:
Anketiranje smo izvajali od maja do avgusta v letih 2015, 2017, 2019 in 2022.
Vzorec za anketiranje: Vzorec je bil pri vsakem merjenju večji od 1.000 gospodinjstev.
Vzorčenje: Za osebno anketiranje smo podatke anketirancev pridobili iz registra prebivalstva na podlagi 41. člena Zakona o državni statistiki (Ur. l. 45/1995 in 9/2001), ki dovoljuje posredovanje nekaterih osebnih podatkov za namen statističnih in znanstveno raziskovalnih projektov. Uporabili smo verjetnostno proporcionalno stratificirano vzorčenje.
Vzorčni okvir: Oseba v gospodinjstvu, ki je stara od 18 do 75 let in je vodja gospodinjstva (se odloča ali soodloča o načinu ogrevanja, uporablja energetske naprave in je najbolje seznanjena z njihovo porabo). Pri odgovorih so lahko pomagali tudi drugi člani gospodinjstva.
Reprezentativnost: Podatki so uteženi in reprezentativni po naslednjih lastnostih:
- število članov gospodinjstva; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva;
- tip naselja; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva;
- regija; vir podatkov za populacijo: SURS, Registrski popis prebivalstva;
- tip stavbe; klasificiran glede na število stanovanj: SURS, Registrski popis prebivalstva.
V poročilu prikazujemo le odgovore na vprašanja, na katera je odgovorilo najmanj 30 anketiranih. Rezultati na vzorcu do N=100 so zgolj informativne narave in niso statistično zanesljivi.
Metodologija obdelave podatkov za kazalec: Podatke, predstavljene v kazalcu, smo v letu 2015 zbirali s pomočjo kombinacije osebnega anketiranja na domu (CAPI – Computer Assisted Personal Interviewing) in spletnega anketiranja (CAWI – Computer Assisted Web Interviewing). Od leta 2017 do 2022 smo odgovore zbirali s pomočjo spletnega anketiranja (CAWI – Computer Assisted Web Interviewing).
Informacije o kakovosti kazalca:
Kazalec je pripravljen na podlagi odgovorov reprezentativnega vzorca. Za celotno časovno vrsto so podatki primerljivi.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zbrani iz arhivskih podatkov posameznih raziskav REUS. Podatki so med drugim uporabljeni pri scenarijih za ekološki odtis Slovenije in predstavitvi desetletnih rezultatov dela Eko sklada. Podatki so zanesljivi skladno z gotovostjo, ki izhaja iz velikosti vzorca glede na velikost populacije. Negotovost pri 95 % verjetnosti se giblje v razponu nekaj odstotkov.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Podatki temeljijo na deklarativni oceni anketirancev.
Skupna ocena kakovosti kazalca (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)
Relevantnost: 1
Točnost: 1-2 (deklarativna ocena anketirancev)
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Podatki so na voljo za raven Slovenije in tudi po statističnih regijah: pomurska, podravska, koroška, savinjska, zasavska, posavska, jugovzhodna Slovenija, osrednjeslovenska, gorenjska, notranjsko-kraška, goriška, obalno-kraška.