KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Zaradi visoke vsebnosti svinca v okolju je bilo območje Mežiške doline leta 2007 razglašeno kot degradirano območje in deležno posebne sanacije s ciljem zaščititi zdravje ljudi, še posebej otrok. Podatki kažejo, da se obremenjenost otrok Zgornje Mežiške doline s svincem izboljšuje, za kar so ključni primerno izvedeni ukrepi, izboljševanje življenjskega okolja ter nadaljnje vzdrževanje doseženega. Napovedi za obdobje 2012-2017 kažejo na nadaljnje zmanjševanje svinca v krvi otrok, pri katerih vsebnosti svinca presegajo priporočeno mejno vrednost.


Kazalec prikazuje vsebnost svinca v krvi otrok na območju Zgornje Mežiške doline ter njegove negativne učinke na zdravje.

Problematika onesnaženosti Zgornje Mežiške doline s svincem je posledica več kot stoletne tradicije rudarjenja in predelave svinca. Posledica tega je povečana obremenjenost okolja s svincem, cinkom in kadmijem. Še posebej so tem kovinam izpostavljeni otroci. O izpostavljenosti otrok svincu lahko govorimo že v materinem telesu. Kasneje, to je v obdobju rasti, večjo dovzetnost otrok zaradi onesnaženosti s svincem povezujemo predvsem z njihovo fiziologijo, navadami in obnašanjem, presnovo z višjo absorpcijo svinca iz črevesja, razvijajočimi se možgani in drugimi organskimi sistemi.

Svinec je kovina, ki se nahaja v različnih mineralih (npr. galenit), pridobiva pa se s pregrevanjem rude in z elektrolizo svinčevih soli. Odporen je na kisik, vlago, kemikalije in je težko topen. Razpolovna doba svinca v naravi je 790 do 5.900 let, odvisno od tipa tal in vodnega režima. Svinec se je in se še vedno uporablja v gradbeništvu, za akumulatorske baterije, za krogle in šibre, za kabelske obloge in drugo. Koncentracije svinca v okolju so se v zadnjih 300 letih tisočkrat povečale, v zadnji polovici prejšnjega tisočletja pa zmanjšale, predvsem zaradi omejitev in strožjih, z zakonodajo določenih kriterijev. Kljub temu še vedno zasledimo informacije, ki pričajo o vsebnosti svinca v igračah, mivki v peskovnikih za otroke in zato tudi o zastrupitvah otrok s svincem.

Svinec se v telo vnaša preko hrane, z vdihavanjem, preko kože, njegovi škodljivi učinki na zdravje pa so lahko ali akutni ali kronični. V začetni fazi se povišana koncentracija svinca pokaže v krvi, v kasnejših fazah pa ta vstopa tudi v organe, zlasti v možgane. Odlaga se v kosteh, kar je še posebej neugodno, saj pri tem zamenjuje kalcij, ki je sicer ključnega pomena za rast in obnavljanje okostja. Zaradi razvoja organov in okostja je zato iz zdravstvenega vidika še posebno neugodna kronična izpostavljenost svincu otrok, starih do šest let, saj lahko vodi do živčno razvojnih motenj, ki se pokažejo šele v poznejših letih. S svincem so lahko povezani tudi drugi bolezenski znaki in bolezni, kot so nevrološke bolezni, nepojasnjeni krči, bolečine v trebuhu, razvojne težave, motnje v razvoju, hiperaktivnost, motnje vedenja, izguba sluha, anemija.

Najbolj pogost način ocenjevanja skupne obremenjenosti prebivalstva s svincem je merjenje svinca v krvi, saj le-ta kaže na vnos in vezavo svinca v zadnjem mesecu do dveh pred testiranjem krvi. Pri skupnem vnosu svinca v telo imajo pomembno vlogo različni dejavniki, kot so zrak, pitna voda, prehrana, zemlja, prah, način obnašanja oziroma življenja v okolju in tudi fiziološke značilnosti posameznikov.


Grafi

Slika ZD17-1: Delež vzorcev krvi triletnih otrok Zgornje Mežiške doline glede na vsebnost svinca (priporočena mejna vrednost je 100 µg/l krvi)
Viri: 

Zavod za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem, 2010

Prikaži podatke
2004 2005 2006 2007 2008 2009
število otrok št. 20 42 50 67 73 73
maksimalna vrednost svinca µg/l 375 303 480 500 358 208
minimalna vrednost svinca µg/l 23 19 10 16 13 17
povprečje svinca µg/l 175 114 115 114 76 66
več kot 100 µg/l % 85 55 50 45 18 18
50 µg/l in več ter manj kot 100 µg/l % 10 26 26 33 46 34
manj kot 50 µg/l % 5 19 24 22 36 48
Slika ZD17-2: Delež tri leta starih otrok Zgornje in Spodnje Mežiške doline glede na ugotovljene vrednosti svinca v vzorcih krvi v letu 2008 (priporočena mejna vrednost je 100 µg/l krvi)
Viri: 

Zavod za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem, 2010

Prikaži podatke
Zgornja Mežiška dolina Spodnja Mežiška dolina
0-50 µg/l µg/l 27 56
50-100 µg/l µg/l 33 18
100-200 µg/l µg/l 10 3
200-300 µg/l µg/l 2 0
300-400 µg/l µg/l 1 0
število otrok št. 73 77
0-50 µg/l % 37 73
50-100 µg/l % 45 23
100-200 µg/l % 14 4
200-300 µg/l % 3 0
300-400 µg/l % 1 0
Slika ZD17-3: Delež otrok Zgornje Mežiške doline, starih od enega do devet let, glede na vrednosti svinca (v µg/l krvi) v vzorcih krvi v letu 2008 (priporočena mejna vrednost je 100 µg/l krvi)
Viri: 

Zavod za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem, 2010.

Prikaži podatke
2008
0-50 µg/l µg/l 100
50-100 µg/l µg/l 95
100-200 µg/l µg/l 39
200-300 µg/l µg/l 5
300-400 µg/l µg/l 3
število otrok št. 242
povprečje svinca µg/l 73
maksimalna vrednost svinca µg/l 393
0-50 µg/l % 41.3
50-100 µg/l % 39.3
100-200 µg/l % 16.1
200-300 µg/l % 2.1
300-400 µg/l % 1.2
Slika ZD17-4: Povprečne vsebnosti svinca v vzorcih krvi otrok iz Zgornje Mežiške doline v letu 2008 glede na starostne skupine (priporočena mejna vrednost je 100 µg/l krvi)
Viri: 

Zavod za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem, 2010.

Prikaži podatke
1 do 2 leti 2 do 3 leta 3 do 4 leta 4 do 5 let 5 do 6 let več kot 6 let
število otrok št. 41 35 38 31 48 49
povprečje svinca µg/l 79 95 69 69 74 57
maksimalna vrednost svinca µg/l 256 335 358 178 393 195
Slika ZD17-5: Napoved deleža otrok s povišanimi vrednostmi svinca za obdobje 2012-2017 (glede na priporočeno mejno vrednost 100 µg Pb/l krvi)
Viri: 

Zavod za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem, 2010

Prikaži podatke
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013
otroci z več kot 100 µg/l % 85 55 50 45 18 18
2014 2015 2016 2017
otroci z več kot 100 µg/l %
Slika ZD17-6: Ukrepanje ob ugotovljenih povišanih vrednostih svinca v krvi
Viri: 

Zavod za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem, 2010.

Prikaži podatke
Vsebnost svinca v krvi (µg/l) Interpretacija in predlagani ukrepi
I. pod 100 Nadaljnje spremljanje otroka po potrebi
II A. 100 do 140 Izobraziti starše o ukrepih za zmanjšan vnos; Ponovni (venski) odvzem krvi po treh mesecih za oceno vsebnosti svinca
II B. 150 -190 Izobraziti starše o ukrepih za zmanjšan vnos;
Določiti hemoglobin (železo v krvi). zdravljenje ob ugotovljenem pomanjkanju; Ponovna ocena vsebnosti svinca čez 3 mesece (venski odvzem)
III. 200 - 440 Ponovna ocena vsebnosti svinca po enem mesecu (venski odvzem);
Pridobiti celovito oceno zdravstvenega stanja otroka;
Presoja o morebitnem zdravljenju
IV. 450 - 690 Ponovno testiranje na vsebnost svinca v 48 urah; Pridobiti celovito oceno zdravstvenega stanja otroka;
Ocena okolja;
Zdravljenje v 48 urah
V. 700 in več Takojšnja napotitev v bolnišnico in zdravljenje;
Po vrnitvi otroka iz bolnišnice temeljito spremeniti življenjski stil in pogoje
Slika ZD17-7: Povprečne geometrične vrednosti svinca v krvi otrok (*aritmetično povprečje), izmerjene pri otrocih v nekaterih evropskih državah v obdobju 1990-2008, z navedeno starostjo otrok
Viri: 

ENHIS; Levels of lead in children’s blood, december 2009.

Prikaži podatke
Romunija, 1-9 let, 1999/00 Madžarska, 4-6 let, 1996 Madžarska, 4-6 let, 2006 Bolgarija, 6-15 let, 2003* Rusija, 2-6 let, 1997 Rusija, 8-9 let, 2003/05 Slovenija, 3 leta, 2008 Francija, 1-6 let, 1995/96 Francija, 0,5-6 let, 2002/04 Poljska, 8-13 let, 2000
izpostavljenost svincu µg/l 104 61 19 58 56 30 47 37 24 36
Češka, 8-11 let, 1996/01 Češka, 8-10 let, 2006 Nemčija, 6-14 let, 1990/92 Nemčija, 3-14 let, 2003/06 Švedska, 3-19 let, 1991/94 Švedska, 7-11 let, 2007 Belgija, 14-15 let, 2003/04 Ukrajina, 3-7 let, 1990/04
izpostavljenost svincu µg/l 34 28 32 15 27 13 21 16
Slika ZD17-8: Povprečne geometrične vrednosti svinca v krvi otrok (*aritmetično povprečje), izmerjene pri otrocih v nekaterih evropskih državah v obdobju 1990-2007, z navedeno starostjo otrok
Viri: 

ENHIS; Levels of lead in children’s blood, december 2009.

Prikaži podatke
Ukrajina, Dnepropetrovsk
II., 3-7 let, 1990-04*
Ukrajina, Dnepropetrovsk I.,
3-7 let, 1990-04*
Bolgarija, Kuklen, 6-15 let, 1999/00 Bolgarija, Kuklen, 6-15 let, 2003 Bolgarija, Kurdzali, 6-15 let, 2003* Makedonija, Veles, 10-14 let, 2003* Makedonija, Veles, 10-14 let, 2004* Rusija, Daljnovzhodni okraj, 3-7 let, 2007/08* Rusija, Provinca Lipezk, Gus, Podolsk, 5-7 let, 1998/04 Rusija, Uralski okraj, Provinca Sverdlovsk, 3-7 let, 2007/08*
izpostavljenost svincu µg/l 498 156 276 236 93 165 76 159 46 32
Poljska, Šlezija, 2-7 let, 1993/99 Poljska, Legnica-Glogow, 8-13 let, 2000/03 Slovenija, Zgornja Mežiška dolina, 1-9 let, 2008 Madžarska, Županija Heves, 3-15 let, 2007
izpostavljenost svincu µg/l 63 53 59 40

Cilji

• varovanje zdravja ljudi, ki so izpostavljeni škodljivim učinkom svinca,
• spremljanje vsebnosti svinca v krvi nosečnic in otrok ter varovanje njihovega zdravja,
• skrb za posameznike s povišanimi vrednostmi svinca, ki potrebujejo nadaljnje spremljanje tako zaradi vsebnosti svinca v krvi kot tudi zaradi zdravstvenega stanja,
• izvajanje samozaščitnih ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti in vnosa svinca v telo,
• izvajanje ukrepov za izboljšanje okolja,
• doseči, da bo imelo 95 % otrok vsebnost svinca v krvi pod priporočeno mejno vrednostjo 100μg/l.

Leta 1986 je bila mejna vrednost svinca 250 µg/l krvi, leta 1991 pa 100 µg/l krvi, ki v večini držav velja še danes (Preventing Lead Poisoning in Young Children. Center for Disesase Control: USA, Atlanta, 1991). Po strokovnih priporočilih 100 µg svinca v litru krvi predstavlja t.i. akcijski nivo, pri katerem je potrebno izvajati ukrepe, kot so spremljanje vsebnosti svinca v krvi, izvedba okoljske in zdravstvene anamneze, zdravljenje in ukrepanje v okolju. Po strokovnih priporočilih je za poklicno izpostavljene odrasle (razen za nosečnice), še sprejemljiva vsebnost svinca 250 µg/l krvi (US National Institut for Occupational safety and health, 2007).


Posledica več stoletnega rudarjenja in industrije svinca je prekomerna onesnaženost Zgornje Mežiške doline s svincem in drugimi toksičnimi kovinami. Kljub temu da so se izpusti svinca v Zgornji Mežiški dolini v zadnjih 30 letih nenehno zmanjševali, se pred izvedbo ciljnih sanacijskih ukrepov izpostavljenost ljudi svincu ni zmanjševala sočasno z izpusti. Najverjetnejši razlog je v spremenjenih primarnih virih izpostavljenosti. Svinec se je namreč kopičil v zgornji plasti tal, česar posledica je bilo precej s svincem obremenjenega prahu. Z vdihavanjem tega in z zaužitjem hrane, gojene na s svincem obremenjenih tleh, se je kljub zmanjševanju izpustov nadaljevalno kopičenje svinca v ljudeh, ki so živeli na tem območju.

Že prve študije, izvedene pod okriljem Zavoda za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem, so leta 2004 pokazale, da je zaradi prekomerne obremenjenosti okolja s svincem potrebno izvajati samozaščitne ukrepe, katerih cilj je bil zmanjšan vnos svinca v telo. Da bi zmanjšali izpostavljenost in vnos svinca v Zgornji Mežiški dolini je bil pripravljen program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja. Program je podprla Vlada Republike Slovenije in decembra 2007 je bil sprejet Odlok o območjih največje obremenjenosti okolja in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini (Uradni list RS, št. 119/07). Ukrepi se že izvajajo. Sanacija je po Odloku predvidena do leta 2022, ko bi naj bila dosežena kakovost okolja, ki bo prebivalcem Zgornje Mežiške doline omogočala običajno zdravo življenje.

Pričetek izvajanja ukrepov v okolju je pozitivno vplival na prebivalce Zgornje Mežiške doline in jih spodbudil k izvajanju samozaščitnih aktivnosti za zmanjšanje izpostavljenosti težkim kovinam iz okolja. Na podlagi ukrepov so se vrednosti svinca v obdobju 2004-2009 v vzorcih krvi otrok iz Zgornje Mežiške doline (325 vzorcev), starih tri leta, znižale. Leta 2004 je imelo 85 % vzorcev krvi otrok vsebnosti svinca višje od 100 μg/l, leta 2009 jih je bilo le 18 %. Delež otrok z vrednostmi svinca v krvi pod 100 µg/l v letu 2009 je bil enak kot leto poprej, zvišal pa se je delež otrok z vrednostmi pod 50 µg/l, kar kaže velik napredek.

V letu 2008 je bila v okviru letnega programa ukrepov izvedena prevalenčna študija, s katero se je ugotavljala skupna obremenjenost otrok Mežiške doline s svincem. Študija je pokazala bistveno večjo obremenjenost otrok Zgornje Mežiške doline. Najvišje vsebnosti svinca so bile ugotovljene pri najmlajših, predvsem v starostni skupini od dveh do treh let (24 do 36 mesecev), sledi starostna skupina od enega do dveh let. Izračun, narejen na podlagi študije je pokazal, da imajo otroci, ki živijo v Zgornji Mežiški dolini, petkrat večje tveganje za povišano vrednost svinca v krvi, v primerjavi z otroci, ki živijo v Spodnji Mežiški dolini.

Leta 2009 je bila v Zgornji Mežiški dolini izvedena tudi študija z uporabo modela IEUBK. Študija je preučevala povezanost vsebnosti svinca v krvi tri leta starih otrok s koncentracijami svinca v zemlji, hišnem prahu, zraku in pitni vodi in sicer glede na lokacijo bivanja. Ugotovljeno je bilo, da so najbolj svincu izpostavljeni tisti otroci, ki živijo na najbolj onesnaženih območjih, kar potrjuje povezavo med onesnaženim okoljem in zdravjem ljudi. Ugotovljeno je bilo tudi, da lahko na izpostavljenost svincu in na njegov vnos v telo v veliki meri vpliva vsak posameznik sam in sicer z ustrezno osebno higieno, prehrano, higieno bivalnih prostorov. Kot najbolj obremenjujoča dejavnika izpostavljenosti svincu sta se namreč pokazala onesnažena zemlja in hišni prah.

Množica zbranih podatkov iz različnih študij je omogočila oblikovanje modelov, ki na podlagi opisa obremenjenosti različnih faktorjev izpostavljenosti s svincem napovedujejo vsebnosti svinca v krvi (IEUBK, O´Flaherty, Laggett). Na podlagi modela je bilo za obdobje 2012-2017 ugotovljeno nadaljnje zmanjševanje svinca v krvi otrok, pri katerih vsebnosti svinca presegajo priporočeno mejno vrednost, ob predpostavki, da se izvajajo ukrepi za zmanjševanje onesnaženosti v okolju in da se v obstoječi industriji vzdržujejo visoki standardi v tehnoloških procesih.

Na podlagi informacij Svetovne zdravstvene organizacije je delež otrok, starih do pet let, z lažjo duševno prizadetostjo zaradi svinca nekoliko višji v vzhodni in osrednji Evropi (3,1 % ) kot v zahodni Evropi (0,8 %) (WHO, 2005). Zaradi prepovedi uporabe osvinčenega bencina v zadnjih dveh desetletjih so se vrednosti svinca v krvi otrok v Evropi znižale, najprej na zahodu Evrope in v Skandinaviji. V vzhodnoevropskih državah je onesnaženje s svincem posledica dolgoletne industrije svinca. Po zaprtju rudnikov in topilnic svinca so se v večini vzhodnoevropskih držav vrednosti svinca v krvi občutno znižale. Raziskave kažejo, da je v Evropi od 10 do 50 % otrok, ki imajo vsebnost svinca v krvi nad priporočeno mejno vrednostjo, to je 100 µg/l krvi. V manj onesnaženih okoljih je povprečna vrednost svinca v krvi otrok pod 50 µg/l krvi, delež otrok, ki imajo vsebnosti nad 100 µg/l krvi, pa redko presega 2 % (WHO, 2005). V Sloveniji do sedaj ni bilo opravljenih raziskav, ki bi kazale na povišano vsebnost svinca v krvi slovenskih otrok. Ugotavljanje svinca v krvi se je izvedlo le na ožjih geografskih območjih in na omejenem številu otrok.

Današnje vedenje in znanje je nedvoumno - v telesu je prisotnost svinca neželena in nepotrebna. Novejše raziskave celo kažejo, da prihaja do negativnih vplivov na zdravje otrok tudi pri nižjih vrednostih svinca v krvi in da varnega območja praktično ni možno določiti. Določene raziskave v svetu nakazujejo na povezavo svinca in bolezenskih znakov že pri vrednostih 25 µg/l krvi (O’Grady, 2001), zato so v Evropi nekatere države že uveljavile nižjo vrednost akcijskega nivoja za otroke in ženske v rodnem obdobju, to je na 50 µg/l krvi oziroma 5 µg/dl krvi (Jakubowski, 2006).

Poleg ugotavljanja skupne obremenjenosti otrok s svincem je pomembno poznavanje vsebnosti svinca v krvi posameznega otroka, saj se tako zazna njegova možna zdravstvena ogroženost. Otroci, pri katerih so ugotovljene povišane vrednosti svinca v krvi, potrebujejo individualno obravnavo z identifikacijo virov izpostavljenosti svincu in usmerjeno individualno svetovanje za zmanjšanje izpostavljenosti in vnosa svinca v telo. Slednje nakazuje na nujnost integrirane obravnave in povezavo med onesnaženjem okolja ter varovanjem zdravja ljudi. Meritve svinca v parametrih okolja (zrak, zemlja, voda …) omogočajo ugotavljanje in spremljanje obremenjenosti okolja in so osnova za spremljanje pojava ter ugotavljanje primernosti izvedenih ukrepov. Poleg spremljanja je potrebno izvajati tudi programe za zmanjšanje vnosa svinca v telo – ozaveščanje, informiranje in motiviranje prebivalcev za vzdrževanje visokega nivoja higiene (osebne higiene, higiene notranjega in zunanjega bivalnega okolja) in vključevanje varovalnih živil (prehrana z zadosti vitamina C in D, železa, kalcija, beljakovin…) v vsakodnevno prehrano. Izkušnje v svetu kažejo, da je po izvedbi najnujnejših okoljskih ukrepov zaznati hiter padec vsebnosti svinca v krvi ljudi do določenega nivoja. Za dokončen padec in ustalitev svinca v krvi do vrednosti, ki ne predstavlja tveganj za zdravje, pa je potrebno daljše časovno obdobje, tudi več let. To se lahko doseže le s kontinuiranim izboljševanjem življenjskega okolja in vzdrževanjem ter ohranjanjem doseženega.


Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Akcijskem načrtu za okolje in zdravje otrok v Evropi (Children's Environment and Health Action Plan for Europe - CEHAPE ), Odloku o območjih največje obremenjenosti okolja in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini (Uradni list RS, št. 119/07), Declaration of the Environment Leaders of the Eight on Children's Environmental Health in The Declaration of Brescia on prevention of the neurotoxicity of metals.
Izvorna baza podatkov oz. vir: Zavod za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem.
Skrbnik podatkov: Zavod za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem.
Datum zajema podatkov za kazalec: 30. 8. 2010
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje od 2004 do 2009. Podatki se pridobivajo letno. V Zgornji Mežiški dolini je bilo zdravstveno stanje svincu poklicno izpostavljenih oseb spremljano in nadzorovano od pričetka dvajsetega stoletja, raziskave, ki so vključevale ostalo prebivalstvo, pa so se pričele izvajati leta 1952. Leta 1967 so se pričele raziskave obremenjenosti okolja Zgornje Mežiške doline s težkimi kovinami. Raziskave v obdobju 1972-1976, ki so obravnavale različne skupine prebivalstva, so pokazale vrednost mediane svinca v krvi za posamezne skupine med 300 in 900 µg/l. V obdobju 1982 do 1990 so potekale meritve vsebnosti svinca v krvi otrok in njihovih mater.
Izvedene so bile tudi meritve vsebnosti svinca v krvi tri leta starih otrok v okviru Primerjalne študije onesnaženosti okolja v Zgornji Mežiški dolini med stanji v letih 1989 in 2001, katere rezultati so spodbudili Zavod za zdravstveno varstvo Ravne, da je leta 2004 pričel izvajati projekt »Življenje s svincem«. Projekt je vključeval redno spremljanje vsebnosti svinca v krvi triletnikov iz Zgornje Mežiške doline in spodbujal prebivalce k izvajanju samozaščitnih ukrepov za zmanjšan vnos svinca v telo.
Zavod za zdravstveno varstvo Ravne je pripravil strateški akcijski načrt za eliminacijo kroničnih zastrupitev ljudi s svincem, ki ga je zastavil za petnajstletno obdobje, od leta 2007 do leta 2022, s predlogi ukrepov na okoljskem in na zdravstvenem področju. V dolgoročnem programu so zajeti ukrepi, kot so zamenjava onesnažene zemlje in sejanje trave, preplastitev javnih površin, mokro čiščenje javnih površin, ureditev golih površin z rastlinskimi prevlekami, ureditev lokacij za varno vrtnarjenje, dopolnilna varovalna prehrana v vrtcih in šolah, čiščenje fasad in ostrešij, monitoring zraka in tal, ocena onesnaženja v širšem bivalnem okolju, stalno obveščanje in ozaveščanje izpostavljenega prebivalstva o možnih virih toksičnih kovin in načinih zmanjšanja njihovega vnosa v telo in intenzivno spremljanje zdravstvenega stanja otrok. Vlada Republike Slovenije je strateški predlog podprla, v Uradnem listu z dne 24. 12. 2007 je bil objavljen Odlok o območjih največje obremenjenosti okolja in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini, Uradni list RS, št. 119/07. Na podlagi odloka za posamezno koledarsko leto Vlada Republike Slovenije sprejme letni program ukrepov.
V letu 2008 je bila v okviru letnega programa ukrepov izvedena prevalenčna študija, s katero se je ugotavljala skupna obremenjenost otrok iz Mežiške doline s svincem. Namen študije je bil pridobiti podatke o stanju obremenjenosti otrok v starostnem obdobju, ko so najbolj dovzetni na škodljive učinke svinca, identificirati posameznike s povišanimi vsebnostmi svinca v krvi, oceniti njihovo zdravstveno ogroženost in jim zagotoviti ustrezno medicinsko obravnavo, ugotoviti najbolj kritično starostno obdobje otrok za izpostavljenost svincu, opredeliti stanje trenutne obremenjenosti otrok s svincem kot izhodišče za primerjavo s stanjem po izvedbi sanacijskih okoljskih ukrepov, spodbujati ljudi za izvajanje priporočenih ukrepov za zmanjšanje vnosa svinca v telo.
Izvedene aktivnosti financira R Slovenija, Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za zdravje.
Metodologija obdelave podatkov: V raziskavo so bili vključeni otroci, v povprečju stari tri leta (od 24 do 36 mesecev). Za leto 2008 je prikazana vrednost svinca v krvi otrok iz Zgornje Mežiške doline za različne starostne skupine, za skupino triletnikov pa je izvedena primerjava z vsebnostjo svinca v krvi otrok iz Spodnje Mežiške doline, ki je s svincem bistveno manj onesnažena. Prikazana je tudi napoved upadanja deleža otrok z vrednostmi svinca v krvi nad 100 µg/l, v obdobju od leta 2004 do leta 2017, ob ključni predpostavki, da se izvajajo ukrepi za zmanjševanje onesnaženosti v okolju in da se v obstoječi industriji vzdržujejo visoki standardi v tehnoloških procesih. Število otrok je enako številu vzorcev. Podatki o ugotovljenih vrednostih svinca v krvi so prikazani v absolutnih številkah in deležih. Za analizo podatkov so bili uporabljeni računalniški programski orodji Excel in SPSS.
Napoved deležev otrok s povišanimi vrednostmi svinca do leta 2017 je bila izračunana po enačbi y=1,194e-0,32x
Informacije o kakovosti:
Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki.
Slabosti: Podatki o vsebnosti svinca v krvi otrok so za Slovenijo na voljo le za Zgornjo in Spodnjo Mežiško dolino.
Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji niso na voljo, izdelane so projekcije do leta 2017.
Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2 (daljši niz podatkov obstaja le za otroke stare 3 leta)
Prostorska primerljivost: 2 (raziskave le za Mežiško dolino)

Podatki za druge države

Izvorna baza podatkov oz. vir: Projekt ENHIS (The European Environment and Health Information System) - Levels of Lead in Children's Blood.
Skrbnik podatkov: Svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organization - WHO).
Datum zajema podatkov za kazalec: 30. 11. 2010
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Prikazani so podatki o povprečnih vrednostih svinca v krvi otrok iz večine evropskih držav v obdobju od leta 1991 do 2008, ki so bili zbrani na podlagi študij v posameznih državah in so vsaki dve leti predstavljeni v okviru projekta ENHIS. Podatki o vrednostih svinca v krvi otrok zajemajo različna časovna obdobja in starostne skupine. Podatki so predstavljeni na tak način zato, ker ni na voljo veliko podatkov in so bili predstavljeni tisti, na podlagi katerih lahko razberemo določene trende. Države so vsebnosti svinca v krvi otrok predstavile kot geometrično povprečje oziroma aritmetično sredino, ali pa so poročale samo odstotek svinca v krvi. Podatki za Slovenijo oz. Mežiško dolino niso del projekta ENHIS. V izračun geometrične srednje vrednosti so bili zajeti rezultati analiz prvega vzorca krvi vsakega otroka, ki je bil vključen v preiskavo. Primerljivost z ostalimi državami je omejena, ker so bili vzorci krvi odvzeti na sorazmerno omejenem geografskem območju, ki je močno industrializiran in so vrednosti zelo verjetno višje, kot v preostalih delih Slovenije.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki o ugotovljenih vrednostih svinca v krvi so prikazani v absolutnih številkah (geometrična sredina oziroma aritmetična sredina) in deležih.
Informacije o kakovosti:
Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki. Izračunani podatki so, kljub temu da so pridobljeni iz različnih držav, zelo natančni, saj so bili vsi vzorci analizirani v laboratorijih, ki sodelujejo v mednarodnih programih strokovne usposobljenosti.
Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2 (za države so zajeta različna časovna obdobja)
Prostorska primerljivost: 2 (zajetih je le nekaj evropskih držav, ponekod samo pokrajine)

Drugi viri in literatura:

• Markowitz M. Lead Poisoning, Pediatric in Review, Vol. 21, No. 10, October 2001.
• Lane WG, Kemper AR. American College of Preventive Medicine Practice Policy Statement. Screening for elevated blood lead levels in children. Am J Prev Med 2001 Jan; 20 (1):78-82.
• Licari L. Childrens health and environment Developing action plans, World Health Organisation, 2005.
• Lead Internatipnal programme on Chemical safety – Environmental Health Criteria, World Health Organisation Geneva 1995; 1 -180.
• O'Grady K. Lead Enwironmental Awareness and Detection, Canada, febr 2001.
• Jakubowski M. Development of a coherent approach to human monitoring in Europe, D 6.1-6.3 Utility and sensitivity of biomarkers, ESBIO 2006
• Prpič- Majić D., Fugaš M., Souvent P., Sušnik J., Šarič M. Istraživanja olova, kadmija i cinka u dolini rijeke Meže. Zagreb: Inštitut za medicinska istraživanja i medicinu rada, 1998.
• Ribarič-Lasnik C., Eržen I., Kugonič N., Pokorny B., Končnik D., Svetina M., et al. Primerjalna študija onesnaženosti okolja v zgornji Mežiški dolini med stanji v letih 1989 in 2001: Končno poročilo. ERICo Velenje, Inštitut za ekološke raziskave, 2002.
• Odlok o območjih največje obremenjenosti okolja in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini, Ur.l. RS 119/2007.
• Akcijski načrt za okolje in zdravje otrok v Evropi (Children's Environment and Health Action Plan for Europe - CEHAPE (junij 2004).
• SURS, 2007. Kemikalije v okolju.
• The European Environment and Health Information System (ENHIS), 2009. Levels of Lead in Children's Blood.
• Hudopisk N. Prevalenčna študija obremenjenosti otrok Zgornje Mežiške doline s svincem in program zmanjševanja škode za zdravje otrok v Zgornji Mežiški dolini zaradi izpostavljenosti svincu, specialistično delo, 2009.
• Letni program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini za leto 2009.
• Agency for Toxic Substances and Disease Registry (ATSDR). Toxicological Profile for Lead. Atlanta, GA. U.S. Department of Health and Human Services, Public Health Service, 2005.
• Ivartnik M. Eržen I. Uporaba modela IEUBK za napoved vsebnosti svinca v krvi otrok pri raziskavah in sanaciji okolja v Zgornji Mežiški dolini. Zdravstveno Varstvo 2010; 49: 76-85.
• Cornelis C., Berghmans P., van Sprundel M., Van der Auwera J. Copyright Taylor & Francis Ltd. Oct 2006. Use of the IEUBK Model for Determination of Exposure Routes in View of Site Remediation. Human and Ecological Risk Assessment 2006; 12: 963–982.
• Von Lindern I., Spalinger S., Petroysan V., von Braun M. Assessing remedial effectiveness through the blood lead:soil/dust lead relationship at the Bunker Hill Superfund Site in the Silver Valley of Idaho. The Science of the Total Environment 2003; 303: 139–170.


TWITTER