KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Ena od posledica vročinskih valov je povečana umrljivost. Najbolj prizadeti so starejši ljudje in bolniki z nekaterimi kroničnimi obolenji. V letu 2017 smo imeli 10 vročinskih valov. V času vročinskih valov v letu 2017 se število umrlih ni povečalo, celo nekoliko se je zmanjšalo. V letu 2017 je bilo poleti v obdobju vročinskih valov povprečno 48 umrlih/dan ter 49 umrlih/dan v obdobju brez vročinskih valov. Število in dolžina vročinskih valov se bosta v prihodnosti povečevala.


Kazalec spremlja dnevno število umrlih od 1. maja do 30. septembra 2017 v obdobjih, ko so bili vročinski valovi, in v obdobjih brez vročinskih valov. V analizo so vključeni vsi prebivalci (vse diagnoze Mednarodne klasifikacije bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene - MKB 10) v Sloveniji. Opisane so tudi projekcije sprememb v številu in dolžini vročinskih valov v Sloveniji, ki jih je pripravila Agencija RS za okolje.

Vročinski val ni enotno definiran (WHO, 2011). Za ta kazalnik smo kot vročinski val upoštevali obdobje 2 dni ali več, ko je psevdo ekvivalentna temperatura zraka dosegla ali presegla vrednost 56 °C. Takrat se prične obtežilni učinek soparnosti pri odpornemu organizmu, medtem, ko se pri bolnikih začne že prej (Vida, 1990). Psevdo ekvivalentna temperatura, ki prikazuje učinek temperature in vlažnosti zraka je indeks, ki prikazuje vsoto temperature zraka in zmnožka 1,5 ter delnega pritiska vodne pare.

Temperatura dokazano vpliva na počutje in smrtnost ljudi. Obdobje več dni trajajoče vročine poimenujemo "vročinski val". Ta ima lahko pomemben vpliv na družbo, vključno s povečanjem števila umrlih in bolnih. Vročinski valovi so v zadnjih desetletjih povzročili veliko več smrtnih žrtev v Evropi kot kateri koli drug ekstremen vremenski dogodek. Učinki izpostavljenosti so lahko neposredno povezani z vročino (toplotni udar, vročinska utrujenost in dehidracija ali vročinski stres) ali pa so posledica poslabšanja bolezni dihal, srca in ožilja ali delovanja ledvic. Težave, povezane s toploto, so najbolj izrazite v strnjenih naseljih - mestih; med številnimi medsebojno povezanimi dejavniki pomembno vlogo igra mestni toplotni otok. V času trajanja vročine so opazili sinergijske učinke med visoko temperaturo in onesnaženjem zraka (zaradi delcev PM10 in ozona). Dolga topla in suha obdobja v kombinaciji z drugimi dejavniki lahko privedejo tudi do gozdnih požarov, za katere se je izkazalo, da imajo hude posledice za zdravje. Prihodnje podnebne spremembe bodo zelo verjetno povečale pogostost, intenzivnost in dolžino trajanja vročinskih valov. Zato je razvoj nacionalnih strategij prilagajanja na podnebne spremembe državnega pomena.

Zmožnost prilagajanja vplivom toplote v Evropi je v primerjavi z drugimi svetovnimi regijami velika, vendar obstajajo pomembne razlike v zmožnosti odzivanja med evropskimi podregijami in znotraj njih. Za vzdrževanje produktivnosti dela v vročem vremenu bodo verjetno potrebne prilagoditve zgradb in/ali delovnih praks.


Grafi

Slika ZD20-1: Časovno spremljanje dnevnega števila umrlih zaradi vročinskih valov, 2017, Slovenija (vročinski val 29. 7. 2017 do 6. 8. 2017)
Prikaži podatke
Dnevna psevdo ekvivalentna temperatura [°C] Dnevno število umrlih [število umrlih]
27. 07. 2017 47,01 45
28. 07. 2017 54,56 46
29. 07. 2017 58,57 47
30. 07. 2017 61,00 44
31. 07. 2017 66,39 44
1. 08. 2017 67,88 49
2. 08. 2017 70,91 46
3. 08. 2017 69,61 51
4. 08. 2017 72,28 55
5. 08. 2017 67,30 56
6. 08. 2017 63,99 46
7. 08. 2017 49,90 51
Slika ZD20-2: Predvidena sprememba v številu in dolžini vročinskih valov v Sloveniji in pripadajoča zanesljivost spremembe, Slovenija, 2011-2040
Opomba:

Vročinski valovi so levo definirani z uporabo kazalnika EHF, desno z uporabo kazalnika magnitude vročinskega vala (HWMId). Upoštevani so dogodki od maja do septembra.


Cilji

  • Spremljanje učinkov vročinskih valov;
  • obveščanje splošne in strokovne javnosti, zagovorništvo in poziv različnim sektorjem k sodelovanju (pripravi in povezovanju različnih načrtov za zaščito zdravja prebivalcev);
  • sprejeti nujne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam;
  • poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih.

V letu 2017 smo imeli 10 vročinskih valov (12.–13. junij, 20.–25. junij, 27.–28. junij, 5.–12. julij, 20.–24. julij, 29. julij–8. avgust, 8.–11. avgust, 16.–19. avgust, 24.–28.avgust, 31. avgust–1. september).

Vročinski valovi vplivajo na vse izpostavljene (Matthies in sod., 2008), še posebej na nekatere skupine prebivalcev kot so npr. starejši, bolniki z nekaterimi kroničnimi obolenji, brezdomci idr. Dejavniki, ki njihovo ogroženost povečujejo, so predstavljeni kot dejavniki tveganja za bolezni in povečano število umrlih zaradi izpostavljenosti. Med dejavnike tveganja prištevamo starost (bolj ogroženi so starejši in otroci), zdravstveno stanje (bolj ogroženi so bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, mobilnost, sposobnost presojanja, npr. bolniki s srčno-žilnimi obolenji in obolenji dihal, diabetiki, bolniki z obolenji ledvic, bolniki z duševnimi motnjami, nepokretni, na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil), socialno-ekonomski status (nizek socialno-ekonomski status, brezdomstvo, socialna izoliranost, slabši dostop do zdravstvenih ustanov), dejavniki iz okolja (onesnaženost zraka in slabši bivalni pogoji (bivanje v podstrešnih stanovanjih, slabše prezračeni ali prenatrpani prostori, brez naprav za klimatizacijo)) ter delo na prostem in bivanje v mestih (Matthies in sod., 2008 in WHO, 2011).

Mesta so toplotni otoki, izmerjene temperature v mestih pa so višje od tistih v okolici (EPA). Višja stopnja umrljivosti je bila ugotovljena v času vročinskih valov, ki so daljši, bolj intenzivni in pri prvem vročinskem valu (D'Ippoliti in sod., 2010; Kovats, Jendritzky, 2006; Matthies in sod., 2008 in Anderson, Bell, 2011).

V Sloveniji se v obdobju vročinskih valov v letu 2017 celotno število umrlih ni povečalo, po podatkih je celo nekoliko nižje kot v času brez vročinskih valov. V  obdobju vročinskih valov je bilo v povprečno 48 umrlih/dan, medtem ko je bilo njihov število v obdobju brez vročinskih valov 49 umrlih/dan. Skupaj je v letu 2017 v Sloveniji v obdobju vročinskih valov umrlo 28 prebivalcev manj od pričakovanega (ali -2 %) zaradi vseh vzrokov smrti in 71 prebivalcev manj od pričakovanega števila umrlih v tem obdobju (ali -2%) zaradi srčno-žilnih bolezni, razlika pa ni bila statistično značilna. V obdobju vročinskih valov se je pokazalo statistično pomembno znižanje števila umrlih zaradi srčno-žilnih bolezni, v starostni skupini 5–74 let (za -26 %).

Nekatere študije v Evropi in izven nje kažejo trend zmanjševanje vpliva toplote na umrljivost (Ha in sod., 2013). Na to lahko vplivajo različni dejavniki, kot so socialno-ekonomski, izboljšanje zdravstvenih storitev, opozarjanje na vročinske valove in ustrezno obnašanje, umrljivost v istem letu pozimi ter kakovost zraka (Achebak in sod., 2018; Ha in sod., 2013; Benmarhnia in sod., 2014). Za natančnejše ugotovitve pri nas je potrebno ugotavljanje trendov v daljšem časovnem obdobju in pregled drugih zgoraj naštetih dejavnikov.

V letu 2018 smo objavili rezultate raziskave, ki je potekala na NIJZ o umrljivosti med vročinskimi valovi v letu 2003 in letu 2015. V okviru študije se je opazovala umrljivost pri prebivalcih starih 5 let in več, ker je pri mlajših od 5 let umrljivost zelo nizka.

V letu 2003 je v Sloveniji zaradi vročinskih valov umrlo 88 (6 %) prebivalcev več, kot jih sicer umre v tem časovnem obdobju, razlika pa ni bila statistično značilna. Primerjava obdobja vročinskih valov in obdobja brez vročinskih valov v letu 2003 je pokazala statistično pomembno razliko v številu umrlih zaradi srčno-žilnih bolezni pri ženskah v starostni skupini 5–74 let. V obdobju vročinskih valov je umrlo 65 (49 %) več žensk v starostni skupini 5–74 let.

V letu 2015 je v Sloveniji zaradi vročinskih valov umrlo 137 (7 %) prebivalcev več, kot jih sicer umre v tem časovnem obdobju, razlika pa ni bila statistično značilna. V letu 2015 primerjava obdobja vročinskih valov in obdobja brez vročinskih valov pokaže statistično pomembno povišanje števila umrlih zaradi vseh vzrokov smrti, pri populaciji stari 75 let in več in sicer za 115 (10 %) in zaradi srčno-žilnih bolezni v celotni opazovani populaciji za 98 (14 %) ter zaradi srčno-žilnih bolezni pri moških starih 75 let in več za 92 (7 %). V letu 2015 se je v primerjavi z letom 2003 statistično značilno povečalo število smrti v obdobju vročinskih valov zaradi srčno-žilnih bolezni v celotni opazovani populaciji in število smrti zaradi srčno-žilnih bolezni pri starejših od 75 let (Perčič in sod., 2018).

V Kaliforniji (ZDA) so v letu 2016 so objavili rezultate števila umrlih v letu 2006 v najdaljšem in najmočnejšem vročinskem valu in jih primerjali s številom umrlih v referenčnem obdobju (dnevi brez vročinskih valov, v obdobju, v katerem se pojavljajo vročinski valovi, v istem letu). Ugotovili so, da je v obdobju vročinskega vala umrlo 582 ali 5 % ljudi več od pričakovanega, kar je bilo statistično pomembna razlika. 66 % od povečanega števila umrlih je bilo v domačem okolju, ostali so umrli ali v bolnišnici oziroma drugje. Število umrlih je bilo statistično pomembno povečano pri starostnih skupinah od 35 do 44 let, 55–64 let, 75–84 let, v starostni skupini od 35 do 44 let je bilo najvišje (Joe in sod., 2016).

Tudi študije o umrljivosti v devetih evropskih mestih so pokazale porast umrljivosti od 7,6 % do 33,6 % v času vročinskih valov (D'Ippoliti in sod., 2010). Najvišji porast umrljivosti je bil ugotovljen v Franciji leta 2003 in sicer kar 60 % (Kovats, Jendritzky, 2006). Umrljivost je bila višja pri prebivalcih, ki so bili dodatno izpostavljeni ozonu in/ali delcem v zunanjem zraku (Analitis in sod., 2014).

Projekcije kažejo, da bodo vročinski valovi v prihodnje še intenzivnejši, pogostejši in bodo trajali dlje, kar predstavlja večje tveganje za obolevnost in umrljivost prebivalcev (Meehl, Tebaldi, 2004; Smith, 2014). Z namenom prilagajanja na razmere v prihodnosti je Agencija RS za okolje pripravila projekcije temperaturnih kazalnikov za Slovenijo. Za obravnavo vročinskih valov sta bila uporabljena kazalnika EHF (Extreme Heat Factor; Nairn, Fawcett, 2013) in HWMId (Heat-wave Magnitude Index Daily; Russo in sod., 2015). Po obeh definicijah vročinskih valov se bo njihovo število do konca stoletja postopno povečevalo. Predvidene spremembe v dolžini vročinskih valov se med kazalnikoma nekoliko razlikujejo, vendar bomo ne glede na izbor kazalnika v prihodnosti imeli bolj pogoste in daljše vročinske valove.

Ker je mogoče škodljivi učinki vročinskih valov v prihodnosti preprečiti ali v veliki meri zmanjšati, je nujno potrebno medsektorsko sodelovanje v smislu opozarjanja (okoljski in zdravstveni sektor), ustrezna pripravljenost zdravstvenega sektorja in zagotovitev izboljšanja bivalnih pogojev ter ustreznega načrtovanja naselij (WHO, 2011).


Metodologija

Cilji in pravna podlaga

Cilji in pravne podlage:  Akcijski načrt za izvajanje Strategije Republike Slovenije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020 (2015).

EU zakonodajne podlage za razvoj kazalca:

Sedmi EAP usmerja ukrepe EU na področju okolja in podnebnih sprememb do leta 2020 in pozneje. Poudarja, da bodo ukrepi za ublažitev in prilagajanje podnebnim spremembam povečali odpornost gospodarstva in družbe v EU ter hkrati spodbudili inovacije in zaščitili naravne vire EU.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:

Podatki o umrlih: Podatki se zbirajo na letni ravni. Podatki o umrljivosti se zbirajo po Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Ur.l.RS, št. 65/00).

Podatki o dnevnih temperaturah in vlagi: podatke se zbirajo dnevno. Na Agenciji RS za okolje se vzdržuje mreža meteoroloških postaj. Najpopolnejši nabor opazovanj in meritev imajo meteorološke postaje, ki so namenjene izdelavi napovedi in sprotnemu obveščanju javnosti, njihove podatke se posreduje tudi v mednarodno izmenjavo, zato morajo ustrezati priporočilom Svetovne meteorološke organizacije.

Metodologija obdelave podatkov:

Podatki o umrlih: Zajeli smo vse umrle ne glede na vzrok smrti v vseh vse starostnih skupinah. Upoštevani so bili podatki za obdobje od 2008 do 2013 (od 1. maja do 30. septembra). Za leto 2017 smo s pomočjo sekvenčnih grafov pokazali povezanost med dnevnim številom umrlih in dnevno psevdo ekvivalentno temperaturo za vsa tri opredeljena obdobja vročinskih valov. Za statistično oceno časovne povezanosti med dnevnim številom umrlih in dnevno psevdo ekvivalentno temperaturo v obdobju od 2008 do 2013 smo uporabili Poissonovo regresijo, za nadaljnja leta pa smo določili število umrlih v času vročinskih valov ter število umrlih v referenčnem obdobju (obdobje brez vročinskih valov). Določili smo relativno tveganje (95 % interval zaupanja) ter povišano število umrlih.

Podatki o dnevnih temperaturah in vlagi: Podatki so predstavljeni kot psevdo ekvivalentna temperatura, ki je izračunana na osnovi temperature in absolutne vlažnosti zraka iz podatkov nekaj reprezentativnih postaj (Ljubljana, Nova Gorica in Murska Sobota), ki zajemajo tri podnebna območja (Primorsko, osrednje in kontinentalno) v Sloveniji.

Izvorna baza podatkov
Zdravstveni podatki - podatki o umrlih
Skrbnik podatkov

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
2008-2013
Geografska pokritost
Slovenija
Izvorna baza podatkov
Projekcije in scenariji podnebnih sprememb – vročinski valovi
Skrbnik podatkov

Agencija RS za okolje

Datum zajema podatkov
Geografska pokritost
Slovenija
Informacije o kakovosti za ta kazalec

Prednosti in slabosti kazalca:

Ker ni enotne definicije vročinskih valov, je primerjava z drugimi državami manj natančna. Definicija je odvisna od podnebnih značilnosti območja in namena, za katerega se definira. Pri tem je potrebno upoštevati, da je vsak vročinski val poseben, saj na toplotno obremenitev in privajenost vročini vpliva tudi predhoden potek vremena.

Podatki o umrlih:

Slabost podatkov o umrlih je ta, da kodiranje ne poteka avtomatsko, prednost pa je popolnost, referenčnost in javnost ter primerljivost z drugimi EU državami, saj je poročanje poenoteno.

  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije so na voljo.

  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1

Točnost: 1

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 2 (trenutni podatki o stanju niso prostorsko primerljivi)

Podatki o dnevnih temperaturah in vlagi:

Zbrani podatki morajo biti pravilno ovrednoteni, preverjeni, z zagotovljeno kakovostjo, poznati moramo tudi okolje merilnega mesta, način merjenja, vrsto instrumenta ter njegovo natančnost. Natančnost meritev in kakovost podatkov ustreza priporočilom Svetovne meteorološke organizacije.

  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije so na voljo.

  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2 (nimamo podatkovnega niza)

Prostorska primerljivost: 2 (podatki niso prostorsko predstavljeni)

Drugi viri in literatura

  1. Achebak, H., Devolder, D., Ballester, J. 2018. Heat-related mortality trends under recent climate warming in Spain:A 36-year observational study. PLoS Med,15(7): e1002617.https://doi.org/10.1371/journal.pmed.1002617.
  2. Analitis, A., Michelozzi, P., D'Ippoliti, D., De'donato, F., Menne, B., Matthies, F. in sod. 2014. Effects of heat waves on mortality: effect modification and confounding by air pollutants. Epidemiology, 25: 15–22.
  3. Anderson, B., Bell, M. 2011. Influence of Heatwave Intensity, Duration, and Timing in Season on Heatwave Mortality Effects in the United States. Environmental Health Perspectives, 119: 210–218.
  4. Benmarhnia, T., Oulhote, Y., Petit, C. in sod. 2014. Chronic air pollution and social deprivation as modifiers of the association between high temperature and daily mortality. Environonmental Health, 13(1): 53. Published 2014 Jun 18. doi:10.1186/1476-069X-13–53.
  5. Bertalanič, R. in sod. 2018. Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. Stoletja. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje.
  6. D'Ippoliti, D., Michelozzi, P., Marino, C., De'Donato, F., Menne, B., Katsouyanni, K. in sod. 2010 The impact of heat waves on mortality in 9 European cities: result from the EuroHEAT project. Environ Health, 9: 37.
  7. EPA. Heat islands effect. Pridobljeno julija 2014 s spletne strani http://www.epa.gov/.
  8. Ha, J., Kim, H., Hajat, S. 2011. Effect of previous-winter mortality on the association between summer temperature and mortality in South Korea. Environ Health Perspect,  119(4): 542–6.
  9. Joe, L., Hosihiko, K., Dobraca, D., Jackson, R., Smorodinsky, S., Smith, D., Harnly, M. 2016. Mortality during a large-scale heat wave by place, demographic group, internal and external causes of death, and building climate zone. Environmental Research and public health, 13: 299–315.
  10. Kovats, S., Jendritzky, G. 2006. Heat waves and Human Health. In: Menne, B., Ebi, K. L. (ur.). Climate Change and Adaptation Strategies for Human Health. Darmstadt: Springer, 63–98.
  11. Matthies, F., Bickler, G., Cardeñosa, M. N., Hales S. 2008. Heat – health action plans. Copenhagen: World Health Organization.
  12. Meehl, G. A., Tebaldi, C. 2004. More intense, more frequent, and longer lasting heat waves in 21th century' Science, 305, 994–997.
  13. Nairn, J., Fawcett, R. 2013. Defining heatwaves: heatwave defined as a heat-impact event servicing all community and business sectors in Australia. Kent Town, South Australia: The Centre for Australian Weather and Climate Research.
  14. Perčič, S., Kukec, A., Cegnar, T., Hojs, A. 2018. Number of Heat Wave Deaths by Diagnosis, Sex, Age Groups, and Area, in Slovenia, 2015 vs. 2003. International Journal of Environmental Research and Public Health, 15(1).
  15. Russo, S., Sillman, J., Fischer, E. 2015. Top ten European heatwaves since 1950 and their occurrence in the coming decades. Environmental Research Letters, 10 (12).
  16. Vida, M. 1990. Medicinska Meteorologija. Medicinska Fakulteta; Ljubljana, Slovenia.
  17. WHO, 2011. Public health advice on preventing health effects of heat. New and updated information for different audiences. Copenhagen: World Health Organization, 2011.