KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Vodovarstvena območja obsegajo 347.000 hektarov ali 17 % ozemlja.


Vodovarstvena območja so varovana z občinskimi odloki
in vladnimi uredbami. Določena so z namenom, da
se vodno telo, ki se uporablja ali je namenjeno za javno
oskrbo s pitno vodo, zavaruje pred onesnaževanjem ali
drugimi vrstami obremenjevanja, ki bi lahko vplivali na
zdravstveno ustreznost voda ali na njeno količino.

Velikost vodovarstvenega območja mora biti določena
tako, da predvideni zaščitni ukrepi učinkovito zagotavljajo
dolgoročno ohranjanje količine in kakovosti vode v zajetem
vodnem viru. Glede na oddaljenost in trajanje časa
dotoka do vodnega zajetja se vodovarstvena območja delijo
na območja treh stopenj strogosti režimov varovanja.


Grafi

Slika VD16-1: Raba tal na vodovarstvenih območjih v Sloveniji po posameznih skupinah rabe tal, 2016
Viri:

Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč,
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2016; Vodovarstvena območja, Agencija RS za okolje, 2016

Prikaži podatke
2016
gozd % 0.6
kmetijstvo % 0.3
druge pretežno naravne površine % 0
urbane površine % 0.1
Slika VD16-2: Vodovarstvena območja 2016
Viri:

Vodovarstvena območja, Agencija RS za okolje, julij 2016


Cilji

Vzpostavitev vodovarstvenih območij prednostno na večjih območjih poselitve z namenom preprečevanja onesnaževanja ali druge vrste obremenjevanja, ki bi lahko vplivalo na zdravstveno ustreznost ali količinsko stanje vodnega telesa ali njegovega dela, ki se uporablja za odvzem ali je namenjeno za javno oskrbo s pitno vodo ali za proizvodnjo pijač.


Skoraj petina ozemlja Slovenije, okoli 347.000 hektarov, je vodovarstveno območje, od tega je dobrih 8.000 hektarov v najstrožjem režimu varovanja.

Največ površin na vodovarstvenih območjih pokriva gozd (60 %), sledijo kmetijske površine (31 %), druge pretežno naravne površine zavzemajo 3 %, urbane pa
slabih 6 % površine. Takšno razmerje je zelo podobno strukturi rabe tal celotne Slovenije.

V obdobju 2009-2016 so bile spremembe v strukturi rabe tal na vodovarstvenih območjih majhne. Zmanjšala se je površina gozda (za 1,4 odstotne točke),
pretežno na račun povečanja kmetijskih zemljišč (1 odstotna točka), med katerimi pa so se povečale predvsem površine kmetijskih zemljišč poraslih z drevjem
in grmičevjem. Med kmetijskimi zemljišči na vodovarstvenih območjih slabo polovico predstavljajo trajni travniki in pašniki, njive predstavljajo 11 %
površin vodovarstvenih območij. Delež urbanih zemljišč na vodovarstvenih območjih se je v obdobju od 2009 do 2016 povečal relativno malo (za 0,2 odstotni
točki ali slabih 600 ha), vendar s stališča obremenjevanja voda to lahko opredelimo kot nezaželen pojav.


Metodologija

Cilji in pravne podlage:

Vir podatkov:
V kazalcu smo uporabili digitalne podatke Evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (RABA) Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
(http://rkg.gov.si/GERK/) ter podatke o vodovarstvenih območjih državnega in občinskega nivoja, ki so dostopni prek WFS storitve na spletnem geoportalu
Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) (http://gis.arso.gov.si/wfs_web/faces/WFSLayersList.jspx).

Skrbnik podatkov:
Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO).

Datum zajema podatkov za kazalec:
julij 2016

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Podatki o vodovarstvenih območjih izhajajo iz registra vodovarstvenih območij, ki se dopolnjuje skladno z akti o razglasitvi teh območij. Podatki o rabi
tal se zbirajo v evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (RABA), ki se obnavlja na podlagi interpretacije ortofoto posnetkov ter terenskih
ogledov, izvedenih kontrol za namene kmetijskih ukrepov in na podlagi (preverjenih) obvestil o napakah v evidenci.

Metodologija obdelave podatkov:
Podate o rabi tal smo s pomočjo GIS orodij prekrili s podatki ARSO o mejah vodovarstvenih območij. V analizi smo upoštevali skupne površine vodovarstvenih
območij ne glede na različne vodovarstvene režime znotraj njih. Podatke o posameznih kategorijah rabe tal smo združili v 4 skupine: gozd (2000), kmetijstvo
(1100-1800), urbane površine (3000) ter druge pretežno naravne površine (4100-7000).

Informacije o kakovosti:

Prednosti in slabosti kazalca:

Kazalec ne prikazuje razvoja pojava (časovna in prostorska dimenzija).

Skupna ocena

(1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):2

Relevantnost:

2

Točnost:

1

Časovna primerljivost:

1


Related indicators