KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Skladno z zastavljenim ciljem je potrebno zagotoviti hitrejšo rast železniškega tovornega prevoza od cestnega prevoza, kar je bilo v opazovanem obdobju zaenkrat tudi doseženo. Delež železniškega prevoza v skupnem tovornem prevozu z vsaj eno točko v Sloveniji še naprej vztraja nad ciljno trajektorijo, vendar je v letu 2018 padel pod indikativni cilj za leto 2020. Število prevoženih tonskih kilometrov v cestnem prevozu se je v opazovanem obdobju 2011−2018 povečalo za 18,4 %. V istem obdobju se je v železniškem prevozu število prevoženih tonskih kilometrov povečalo za 30,4 %. Potrebno bo zagotoviti nadaljevanje teh pozitivnih trendov tudi v prihodnje.


Trajnost tovornega prevoza v Sloveniji spremljamo preko deleža opravljenega tovornega prevoza po železnicah v celotnem tovornem prevozu po Sloveniji. Železniški tovorni prevoz manj obremenjuje okolje od cestnega, saj je izpust CO2 na tonski kilometer pri prevozu tovora po železnicah za 92 % nižji kot pri prevozu tovora po cesti s težkimi tovornimi vozili.

Tonski kilometer predstavlja mero za opravljeno prometno delo. Izračuna se kot zmnožek mase prepeljanega tovora in razdalj, na katerih se je tovor peljal. Delež tovornega prevoza po železnici se izračuna kot količnik tonskih kilometrov po železnici in vseh tonskih kilometrov (po železnici in cesti). Pri izračunu kazalca se upoštevajo samo prevozi, ki imajo vsaj eno točko v Sloveniji (notranji prevoz ter mednarodni prevoz, ki ima blago naloženo ali razloženo v Sloveniji).


Grafi

Slika PO05-1: Gibanje deleža prevoza tovora po železnici v skupnem kopenskem tovornem prevozu v letu 2005 in obdobju 2011−2018 ter linearna projekcija do ciljne vrednosti v letu 2020
Prikaži podatke
Delež tovornega prevoza po železnicah (2005) Delež tovornega prevoza po železnicah Ciljni delež v letu 2020
2005 21,95
2011 23,46
2012 22,70 22,70
2013 24,95 23,06
2014 25,69 23,43
2015 24,98 23,79
2016 25,52 24,15
2017 26,25 24,52
2018 25,24 24,88
2019 25,25
2020 25,61
Slika PO05-2: Gibanje tonskih kilometrov za cestni in železniški blagovni prevoz v letu 2005 in obdobju 2011−2018
Prikaži podatke
Cestni tovorni prevoz (SI): notranji + mednarodni z vsaj eno točko v Sl (2005) Cestni tovorni prevoz (SI): notranji + mednarodni z vsaj eno točko v Sl Železniški tovorni prevoz (vsaj ena točka v Sloveniji) v letu 2005 Železniški tovorni prevoz (vsaj ena točka v Sloveniji)
2005 8760,30 2463,80
2011 10090 3092,20
2012 9973,80 2929
2013 9696,10 3223,90
2014 9821,40 3395
2015 10527,10 3505,10
2016 10479,20 3590,50
2017 11341,40 4036,10
2018 11946 4033,30
2019
2020

Cilji

Cilj OP TGP je doseganje 26-odstotnega deleža železniškega prevoza v skupnem tovornem prevozu z vsaj eno točko v Sloveniji v letu 2020. Posledično to pomeni zmanjšanje prevoza tovornih vozil, zaradi omejenosti povečevanja prevoza tovora po železnicah, in s tem tudi doseganje prihranka energije in emisij TGP ter povečano prometno varnost na cestah in zmanjševanje zastojev. Ciljna vrednost za leto 2020 je bila presežena že v letu 2017 (26,2 %) in čeprav se je vrednost v letu 2018 zmanjšala (25,2 %) je še vedno nad linearno trajektorijo, vendar ne več nad ciljno vrednostjo za leto 2020. Ciljne vrednosti za vmesna leta so določene z linearno interpolacijo.


Prevoz blaga po cesti je prevladujoč način prevoza blaga v Sloveniji. Leta 2005 je delež prevoženih tonskih kilometrov po železnicah v prevoženih tonskih kilometrih po cesti in železnici predstavljal 22 %. Leta 2011 je bil delež s 23 %nekoliko višji, po tem letu je vrednost nekoliko nihala, leta 2017 pa je delež s 26,2 % dosegel najvišjo vrednost v opazovanem obdobju. Leta 2018 je vrednost padla na 25,2 %.

Cestni blagovni prevoz je leta 2005 znašal 8.760 mio tkm, leta 2011 pa 10.090 mio tkm. Po letu 2011 se je zmanjševal do leta 2013, v letu 2014 se je nekoliko povečal ter v letu 2015 dosegel 10.527 mio tkm, in s tem presegel raven iz leta 2011. Po manjšem zmanjšanju v letu 2016 (10.479 mio tkm) se je obseg cestnega blagovnega prevoza v letu 2017 povečal za 8,2 %, v letu 2018 pa za 5,3 % in je leta 2018 znašal 11.946 mio tkm, kar je za 18,4 % več kot leta 2011. Večina tonskih kilometrov (leta 2018 81 %) je odpadla na mednarodni prevoz, ki ima vsaj eno točko v Sloveniji. Glavne države so Avstrija, Italija in Nemčija.

Železniški blagovni prevoz se je podobno kot cestni med letoma 2005 in 2011 povečal z 2.464 mio tkm na 3.092 mio tkm, vendar se je za razliko od cestnega, razen v letu 2012, stalno povečeval do leta 2017 in dosegel vrednost 4.036 mio tkm, kar je za 30,5 % več kot leta 2011. V letu 2018 je ostal na skoraj enaki ravni kot leto prej in je znašal 4.033 mio tkm. Tudi pri železnicah večino tonskih kilometrov odpade na mednarodni prevoz, ki ima vsaj eno točko v Sloveniji (leta 2018 84 %).


Metodologija

Cilji in pravna podlaga
Cilji so povzeti po Operativnem programu ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP)

Metodologija izračuna
Tonske kilometre v cestnem prevozu objavlja SURS. Pridobljeni so z raziskovanjem na vzorcu, ki predstavlja celotno populacijo v Sloveniji registriranih cestnih tovornih motornih vozil z vsaj dvema tonama nosilnosti, torej podatki predstavljajo prevoz težkih tovornih vozil. Tonske kilometre v železniškem prevozu prav tako objavlja SURS. Pri izračunu kazalca so upoštevani naslednji prevozi: notranji prevoz blaga (prevoz blaga med krajem nalaganja in krajem razlaganja, ki se nahajata v isti državi (Sloveniji). Lahko zajema tudi tranzit skozi drugo državo), mednarodni prevoz blaga – blago naloženo v Sloveniji (prevoz blaga med dvema krajema, pri katerem je kraj nalaganja v državi, ki poroča (Slovenija), kraj razlaganja pa v drugi državi), mednarodni prevoz blaga – blago razloženo v Sloveniji (prevoz blaga med dvema krajema, pri katerem je kraj nalaganja v drugi državi, kraj razlaganja pa v državi, ki poroča (Slovenija)).

Potrebne nadaljnje ocene,če kazalec ne sledi cilju
Potrebna je dodatna analiza ozadja gibanja tonskih kilometrov v železniškem blagovnem prevozu, saj je obseg tovornega prevoza po železnicah močno odvisen od razvitosti infrastrukture.

Podatkovni viri in organiziranost zbiranja podatkov
Pregled virov in razpoložljivosti podatkov za kazalec Trajnostni tovorni prevoz je prikazan v tabeli (Tabela 1).

Tabela 1: Podatkovni viri in organiziranost zbiranja podatkov za kazalec Trajnostni tovorni promet

Podatek

Enota

Vir

Razpoložljivost podatka

Datum zajema

Tonski kilometri v cestnem prevozu

tkm

SURS (SiSTAT; Cestni blagovni prevoz, Slovenija, četrtletno)

Sredi četrtletja so objavljeni podatki za predpreteklo četrtletje

20.03.2020

Tonski kilometri v železniškem blagovnem prevozu

tkm

SURS (SiSTAT; Železniški blagovni prevoz, Slovenija, četrtletno)

V začetku četrtletja se objavijo podatki za predpreteklo četrtletje

20.03.2020

Podatki za obdobje: 2005−2018
Geografska pokritost: Slovenija

Informacije o kakovosti za ta kazalec
Prednosti in slabosti kazalca
Vrzel predstavlja tovorni prevoz tujih tovornih vozil, ki poteka skozi Slovenijo. Če ta vozila kupijo gorivo v Sloveniji, potem prispevajo k izpustom Slovenije, če v tujini pa ne. S povečevanjem prevoza tujih tovornih vozil po slovenskih cestah, se variabilnost prodane količine goriv v Sloveniji povečuje. Podatki o tonskih kilometrih za ta vozila niso na voljo, zato v kazalcu niso upoštevani.
Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec je zanesljiv.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): /
Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

 

Datum zajema podatkov