KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Več kot polovica stanovanj/hiš v Sloveniji je bila zgrajena pred letom 1980 oziroma več kot tri četrtine pred 1990 letom. V njihovi prenovi leži največji potencial zmanjšanja vplivov na okolje in znižanja porabe energije. Hkrati je delež gospodinjstev z nizkimi dohodki – tistih torej, ki naj bi vlagala v prenove stanovanj/hiš - relativno visok. Ta gospodinjstva imajo tudi največ težav s stanovanjskimi razmerami oziroma stanovanjsko prikrajšanostjo in prenaseljenostjo.


Kazalec prikazuje stanovanjske razmere v Sloveniji, prikrajšanost in  prenaseljenost stanovanj (slednja dva tudi za EU), starost stanovanj, splošne podatke o stanovanjih ter opremljenost naprav z energijskimi nalepkami in vire za ogrevanje stanovanj in sanitarne vode.

Gospodinjstva so ponekod razvrščena v kvintile glede na skupna razpoložljiva sredstva gospodinjstva. V prvem kvintilu je razvrščenih 20 % gospodinjstev z najnižjimi dohodki, v petem kvintilu pa 20 % gospodinjstev z najvišjimi dohodki.

 


Grafi

Slika PG03-1: Stanovanjske razmere
Prikaži podatke
Slabo stanje stanovanja Ni primernega ogrevanja Premalo svetlobe Težave s hrupom Onesnaženost okolja Prisotnost kriminala
2008 31 7 12 20 21 9
2011 35 6 13 18 20 9
2013 28 6 7 13 16 9
2014 30 7 6 14 16 10
2015 27 7 6 14 16 10
2017 23 5 5 14 17 8
Slika PG03-2: Stanovanjska prikrajšanost
Prikaži podatke
Slabo stanje stanovanje Kad ali prha v stanovanju Stranišče za lastno uporabo Pretemno stanovanje Niso prikrajšani
2005 18,40 3,70 0,60 0,50 76,90
2007 21,40 3 0,40 0,20 75
2008 31 5,30 0,50 0,20 63,10
2011 34 6,20 0,30 0,10 59,40
2012 31,60 4,30 0,20 0,10 63,80
2014 27,90 3,50 0,20 0,20 68,10
2017 21,70 2,40 0,10 0 75,70
Slika PG03-3: Prenaseljenost stanovanja
Prikaži podatke
20% z najnižjimi dohodki 20% z nad najnižjimi dohodki 20% s srednjimi 20% z nadsrednjimi dohodki 20% z najvišjimi dohodki
2011 25,30 20,50 18,90 13,90 6,60
2012 25,90 19,70 17,50 12,80 7,20
2013 23,90 17,20 18 11,80 7,10
2014 24,40 18,30 14,30 11,60 5,40
2015 21,40 18,20 12,90 9,80 6
2016 19,90 15,30 13,20 8,90 5,40
2017 18,90 17,30 12,80 9,60 5,60
Slika PG03-4: Starost stanovanj
Prikaži podatke
Leto izgradnje - 1919 – 1945 Leto izgradnje - 1946 – 1960 Leto izgradnje - 1961 – 1970 Leto izgradnje - 1971 – 1980 Leto izgradnje - 1981 – 1990 Leto izgradnje - 1991 – 2000 Leto izgradnje - 2001 – 2005 Leto izgradnje - 2006 - 2010 Leto izgradnje - 2011 - 2015
Število stanovanj 56861 79658 121821 174387 140295 63063 32462 43764 14501
Slika PG03-5: Splošni podatki o stanovanjih
Prikaži podatke
Povprečno število oseb v stanovanju (število) Povprečna ogrevana površina v stanovanju (m2) Delež klimatiziranih stanovanj (%) … od tega delež uporabe klimatskih naprav za hlajenje in ogrevanje (%) Delež stanovanj s toplotno črpalko (%) Delež stanovanj s sprejemniki sončne energije (%) Povprečna površina sprejemnikov sončne energije (m2) Povprečna delovna prostornina motorja avtomobila (cm3) Povprečna starost osebnega avtomobila (leto) Delež stanovanj brez avtomobila (%) Delež stanovanj z enim avtomobilom (%) Delež stanovanj z dvema avtomobiloma (%) Delež stanovanj s tremi ali vee avtomobili (%) Povprečno število osebnih avtomobilov na stanovanja, ki imajo avtomobil (število) Povprećno število osebnih avtomobilov na vsa stanovanja (število)
2014 2,50 73,50 19,90 40,70 11,70 6,60 6,40 1542 9,20 20,10 64,90 28,40 6,80 1,40 1,10
Slika PG03-6: Električne naprave in opremljenost naprav z energijsko nalepko (%)
Prikaži podatke
Pralni stroj Sušilnik za perilo Hladilnik ali kombinirani hladilnik Zamrzovalna skrinja ali omara Pomivalni stroj Pečica
2010 69,40 64 67,60 53,70 65,30 40
2014 89,20 84 85,10 68,90 84,60 64
Slika PG03-7: Viri za ogrevanje stanovanj in sanitarne vode (TJ)
Prikaži podatke
Ekstra lahko kurilno olje Zemeljski plin Lesna goriva Utekočinjeni naftni plin Električna energija Premog Daljinska toplota Sončna energija Toplota iz okolice
2009 10810 4181 17779 856 2014 65 4022 318 265
2010 11375 4497 17814 839 1985 49 4245 341 349
2011 8934 4448 18263 988 1987 34 3742 374 439
2012 7746 4589 17783 862 2046 24 3433 409 669
2013 6376 4450 18461 701 2080 17 3410 437 838
2014 5194 3347 14246 507 2006 9 2799 452 864
2015 5075 3983 16389 861 2138 8 3212 456 1124
2016 4672 4561 17231 732 2237 6 3435 458 1346
Slika PG03-8: Stopnja prenaseljenosti stanovanj v EU (celotna populacija)
Prikaži podatke
Evropska unija Belgija Bolgarija Češka Danska Nemčija Estonija Irska Grčija Španija Francija Hrvaška Italija Ciper Latvija Litva Luksemburg Madžarska Malta Nizozemska Avstrija Poljska Portugalska Romunija Slovenija Slovaška Finska Švedska Združeno kraljestvo
2016 16,60 3,70 42,50 17,90 8,20 7,20 13,40 3,20 28,70 5,40 7,70 41,10 27,80 2,40 43,20 23,70 8,10 40,40 2,90 4 15,20 40,70 10,30 48,40 12,60 37,90 6,60 14,40 8
Slika PG03-9: Stanovanjska prikrajšanost glede na celotno prebivalstvo (EU)
Prikaži podatke
EU-28 Avstrija Belgija Bolgarija Češka Ciper Danska Estonija Finska Francija Grčija Hrvaška Irska Italija Latvija Litva Luksemburg Madžarska Malta Nemčija Nizozemska Poljska Portugalska Romunija Slovaška Slovenija Španija Švedska Združeno kraljestvo
2016 4,80 4,20 1,90 11,60 3 1,30 1,70 3,30 0,70 2,70 6,30 7,10 1 7,60 14,60 8,60 2,10 16,90 1,40 1,90 1,40 9,40 4,90 19,80 4,30 4,50 1,70 2,70 2,20

Cilji

• povečanje energetske učinkovitosti za 20 % do 2020.


Stavbe v svoji življenjski dobi različno vplivajo na okolje. Gradnja, uporaba in rušenje zahtevajo veliko količino virov ter energije. V življenjski dobi stavbe dominira faza rabe stavb, kjer je poraba energije zaradi ogrevanje največja. Z ustreznimi ukrepi in vlaganji je tu mogoče zmanjšati vplive na okolje ter doseči največje prihranke. Slovenski stanovanjski fond je star, z velikimi povprečnimi kvadraturami stanovanj in visokim zasebnim lastništvom. Hkrati pa je delež gospodinjstev z nizkimi dohodki – tistih torej, ki naj bi vlagala v prenove stanovanj - relativno velik. Ravno v starejšem stanovanjskem fondu pa leži ogromen potencial za zmanjšanje vplivov na okolje oziroma manjšo porabo energije.

 

Stanovanjske razmere

Podatki SURS se nanašajo na različne dejavnike stanovanjskih razmer gospodinjstev:

  • slabo stanje stanovanja (težave s streho, z vlažnimi stenami/temelji/tlemi, s trhlimi okenskimi okvirji ali trhlimi tlemi);
  • ni primernega ogrevanja (gospodinjstvo si finančno ne more privoščiti primerno ogrevanega stanovanja);
  • pretemno stanovanje (ni dovolj dnevne svetlobe);
  • težave s hrupom (sosedov ali hrupa z ulice (promet, tovarne, podjetja itd.);
  • onesnaženost okolja (težave zaradi onesnaženosti okolja, umazanije ali drugih okoljskih problemov, ki jih povzročata promet in industrija);
  • kriminala (težave zaradi kriminala, nasilja ali vandalizma).

V opazovanem obdobju od 2008 do 2017 so se vsi elementi stanovanjskih razmer nekoliko izboljšali, še zlasti glede slabega stanja (31:23) in osvetljenosti stanovanj (12:5). Vrednosti preostalih kazalnikov stanovanjskih razmer pa se v zadnjih petih letih niso bistveno spremenila in še posebej to velja za težave s hrupom in onesnaženostjo okolja (17 % oz. 14 % v letu 2017) ter kriminala (8%).

 

Stanovanjska prikrajšanost

Stopnja stanovanjske prikrajšanosti glede na elemente prikrajšanosti je odstotek oseb, ki so prikrajšane za posamezni element stanovanjske prikrajšanosti:

1) slabo stanje stanovanja (odstotek oseb, ki imajo v stanovanjih težave s streho, ki pušča, z vlažnimi stenami/temelji/tlemi ali s trhlimi okenskimi okvirji/tlemi);

2) kad ali prha v stanovanju (odstotek oseb, ki v stanovanju nimajo kadi ali prhe);

3) stranišče na izplakovanje za lastno uporabo (odstotek oseb, ki nimajo stranišča na izplakovanje za lastno uporabo);

4) pretemno stanovanje (odstotek oseb, ki menijo, da je njihovo stanovanje pretemno oz. ne dobi dovolj dnevne svetlobe).

 

V letu 2017 je bilo dobrih 75 % oseb, ki niso bila prikrajšane za nobenega od navedenih 4 elementov. Več kot petina (21,7 %) oseb je menila, da njihovo stanovanje ni v dobrem stanju; to pomeni, da so imeli težave zaradi puščajoče strehe, vlažnih sten ali temeljev ter trhlih okenskih okvirjev ali tal. Kar 2,4 % oseb nima kadi ali prhe v stanovanju.

Dobro ali slabo stanje stanovanja je odvisno tudi od dohodka gospodinjstva: med gospodinjstvi z najnižjimi dohodki (po podatkih SURS), se je namreč s tovrstnimi težavami spopadala tretjina, med gospodinjstvi z najvišjimi dohodki pa je bilo takih 13 %. Torej ima relativno velik del gospodinjstev slabšo kakovost stanovanjskih razmer oziroma kakovost bivanja.

 

 

 

Prenaseljenost stanovanj

Stopnja prenaseljenosti stanovanja je odstotek oseb, ki živijo v stanovanjih s premajhnim številom sob glede na število, spol in starost članov gospodinjstva.

Generalno gledano se je prenaseljenost stanovanj v opazovanem obdobju 2011 - 2017 nekoliko znižala in je za 2 odstotni točki zrasla le v drugem najnižjem dohodkovnem razredu. Po razvrstitvi gospodinjstev glede na skupna razpoložljiva sredstva (5 kvintilov po 20 % gospodinjstev) je razbrati, da so imela s prenaseljenostjo stanovanj leta 2017 največ težav gospodinjstva v spodnjih dveh kvintilih (18,9 % in 17,3 %). Hkrati pa podatki kažejo, da v vsaki tretji enostanovanjski stavbi živi samo en stanovalec.

 

Starost stanovanj

Več kot polovica stanovanj/hiš je bila zgrajenih pred letom 1980 (oziroma več kot tri četrtine pred 1990 letom). Slovenski stanovanjski fond je torej star in potreben prenove; življenjska doba večjega dela stanovanjskih elementov je v povprečju 30 let. S podatkom, koliko teh stanovanj je bilo prenovljenih (energetsko ali drugače), ne razpolagamo. Ob predpostavki prenov velja, da ravno v starejšem stanovanjskem fondu leži ogromen potencial za zmanjšanje vplivov na okolje oziroma manjšo porabo energije.

 

Splošni podatki o stanovanjih

Leta 2015 je bilo v Sloveniji 845.400 stanovanj, od tega 674.500 naseljenih. V več kot 162.000 stanovanjih, velikih povprečno 64 m2, je živela po ena oseba. Sicer so v stanovanjih v povprečju živeli trije prebivalci. Lastniki večine stanovanj (91 %) so fizične osebe. Skoraj dve tretjini stanovanj se nahaja v eno- ali dvostanovanjskih stavbah, ki so v povprečju merila skoraj 100 m2.

Po podatkih SURS iz leta 2014 je imela skoraj dve tretjini stanovanj en avtomobil, povprečna starost avtomobila je bila 9,2 leti. Delež stanovanj s toplotno črpalko je bil 11,7 % in s sprejemniki sončne energije 6,6 %. Petina stanovanj je bila klimatiziranih in od tega jih je 40,7 % klimatske naprave uporabljalo za hlajenje in ogrevanje. Povprečna ogrevana površina v stanovanju je bila 73,5 m2.

 

Električne naprave in opremljenost naprav z energijsko nalepko (%).

Opremljenost stanovanj z najbolj klasičnimi električnimi aparati je visoka. Primerjava med letoma 2010 in 2014 je pokazala, da se je opremljenost teh aparatov z energijskimi nalepkami precej povečala (vsaj za petino v štirih letih). Ob tem pa je mogoče ugotoviti, da je opremljenost teh aparatov z energijskimi nalepkami, zlasti s tistimi v najvišjih energijskih razredih (A++ in A+++), relativno nizka.

 

Viri za ogrevanje stanovanj in sanitarne vode (TJ).

Pri podatkih SURS o virih za ogrevanje stanovanj in sanitarne vode je razbrati, da so se kot osnovni viri zvišali zlasti raba električne energije in toplota iz okolice ter zemeljski plin in sončna energija, medtem ko se je poraba lahkega kurilnega olja v obdobju 2009 – 2016 več kot prepolovila, delež premoga je majhen. V enakem obdobju sta se zmanjšala vira daljinsko ogrevanje in lesna goriva.

Eko sklad podeljuje nepovratne finančne spodbude občanom in ugodne kredite za učinkovito rabo energije, obnovljive vire energije, varstvo in učinkovito rabo vode ter za področje odpadkov. V pisarnah mreže ENSVET z brezplačnimi nasveti in razgovori pomagajo pri izboru, načrtovanju in uresničevanju investicijskih ukrepov učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov v stanovanjskih stavbah; kar je zelo pomembno saj najrevnejša gospodinjstva samo za tekoče stroške ogrevanja porabijo skoraj 20 % svojih sredstev (kazalec PG02 Gospodinjstva).

 

Stopnja prenaseljenosti stanovanj v EU

Leta 2016 je v prenaseljenih stanovanjih živelo 16,6% prebivalstva EU 28. Najvišja stopnja prenaseljenosti med državami članicami EU je bila v Romuniji (48,4). Nasprotno pa so najnižje stopnje prenaseljenosti zabeležene za Ciper (2,4%), Malto (2,9%), Irsko (3,2%), Belgijo (3,7%) in Nizozemsko (4,0%), sedem drugih držav članic je poročalo o manj kot 10,0% njihovega prebivalstva, ki živi v prenaseljenih stanovanjih. Slovenija (12,6 %) se uvršča na 15. mesto med državami članicami.

 

Stanovanjska prikrajšanost glede na celotno prebivalstvo (EU)

V EU-28 je 4.8% prebivalstva utrpelo hudo stanovanjsko prikrajšanost v letu 2016. Štiri države članice EU, kjer se je leta 2016 več kot 1 od 10 prebivalcev soočil s hudo stanovanjsko prikrajšanostjo: Bolgarija je imela stopnjo 11,6%, v Latviji 14,6%, na Madžarskem 16,9%, najvišjo stopnjo so imeli v Romuniji, 19,8%. Nasprotno se je le 1,0% ali manj prebivalstva na Finskem in na Irskem soočil s hudim pomanjkanjem stanovanj v letu 2016. Med državami članicami EU so največji porast deleža ljudi, ki se soočajo s hujšo prikrajšanostjo stanovanj, poročali za Madžarsko in Belgijo, in sicer za 1,4 in 1,0 točke med letoma 2015 in 2016. Največji padec med državami članicami se je dogodil v Italiji, ki se je zmanjšal za 2,0 točke, medtem ko so se na Danskem in v Sloveniji zmanjšale za 1,1 točke; na Islandiji se je zmanjšalo za 1,0 točko.

Slovenija se po stanovanjski prikrajšanosti uvršča na nezavidljivo 11. mesto med državami članicami.

 

Politični okvir 

Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2017-2020 (AN-URE 2020) prinaša nove ukrepe za spodbujanje energetske učinkovitosti v stavbah (spodbujanje optimizacije delovanja energetskih sistemov, shema zagotavljanja kakovosti energetskih pregledov, celovito spremljanje energetskih prenov stavb), v gospodinjstvih (instrumenti za financiranje prenove v stavbah z več lastniki, pravne podlage za odločanje v večstanovanjskih stavbah, delitev spodbud med lastnike in najemnike v večstanovanjskih stavbah, vzpostavitev garancijske sheme), v javnem sektorju (izdelava trajnostnih kriterijev za stavbe, upravljanje kakovosti, uporaba informacijsko podprtega projektiranja pri javnih razpisih), v industriji (finančne spodbude za povečanje učinkovitosti in izrabo OVE v industriji) in tudi nove ukrepe za spodbujanje učinkovitega ogrevanja in hlajenja (finančne spodbude Eko sklada za trajnostni razvoj sistemov daljinskega ogrevanja, strategija ogrevanja in hlajenja, akcijski načrt za daljinsko ogrevanje ter toplotna karta).

 

Vplivi na okolje

K porabi energije v stavbah oziroma stanovanjih prispevajo vsi sistemi razsvetljave, sistemi ogrevanja in hlajenja ter raba naprav. Ocenjujejo, da stavbe uporabljajo 13,6% vse pitne vode, kar je približno 15 milijard litrov vode na leto. Mnogi gradbeni materiali se proizvajajo na ne trajnosten način. Dodatno škodo okolju povzročajo prevozi za gradnjo. Z gradnjo se izgubljajo zemljišča. Prav tako povzroča velik vpliv na okolje pridobivanje in poraba surovin za uporabo gradbenih materialov, s tem da se  40% svetovnih surovin uporablja za gradnjo stavb. Ne nazadnje rušitev ali/in obnova stavb povzroča veliko količino odpadkov, ki pogosto vključujejo beton, kovine, steklo, plastiko, les, asfalt, opeke in drugo. Okrog 70 % vseh gradbenih odpadkov bi se dalo ali ponovno uporabiti ali reciklirati, medtem ko se trenutno večina teh odpadkov odlaga na odlagališčih, ponekod celo v naravi.

V Evropski uniji bi z izboljšavami v gradnji in rabi stavb lahko na primer zmanjšali celotno potrošnjo energije za 42 %, znižali emisije toplogrednih plinov za okoli 35 % ter zmanjšali porabo vode tudi do 30 %.

V raziskavi »Options to reduce the environmental impacts of residential buildings in the European Union—Potential and costs«, so na ravni EU-25 proučili značilnosti 72 tipov stavb v smislu njihove reprezentativnosti, geografske razporeditve, velikosti, sestave materiala in toplotne izolacije. V življenjski dobi stavbe dominira faza rabe stavb, kjer je poraba energije za ogrevanje največja. Toplotne izgube skozi strehe in zunanje stene ter prezračevanja so izrazite za večino enodružinskih in več-družinskih hiš. Opredeljene so bile tri izboljšave: dodatna strešna izolacija, dodatna fasadna izolacija in novo tesnjenje za zmanjšanje prezračevanja.

 


Metodologija

Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2017-2020 (AN-URE 2020) 

 

Izvorna baza podatkov oz. vir:

- SI-STAT podatkovni portal > Demografsko in socialno področje > Življenjska raven, Stanovanja, Energetika

Skrbnik podatkov: Statistični urad Republike Slovenije.
Datum zajema podatkov za kazalec: 20. september 2018

 

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov:

PG3-1: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Demografsko in socialno področje, Življenjska raven, Stanovanjski pogoji (SILC), Stanovanjske razmere. Podatki so na voljo za obdobje 2008-2017. Rezultati statističnega raziskovanja SILC izhajajo iz ankete, izvedene v začetku posameznega leta, in iz registrov ter administrativnih virov, ki se večinoma nanašajo na leto pred izvedbo ankete.

PG3-2: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Demografsko in socialno področje, Življenjska raven, Stanovanjski pogoji (SILC), Stanovanjska prikrajšanost. Na voljo so za obdobje 2005-2017. Rezultati statističnega raziskovanja SILC izhajajo iz ankete, izvedene v začetku posameznega leta, in iz registrov ter administrativnih virov, ki se večinoma nanašajo na leto pred izvedbo ankete. Stopnja stanovanjske prikrajšanosti glede na število elementov prikrajšanosti je odstotek oseb, ki so prikrajšane za 1, 2, 3 ali 4 elemente. Objavljamo tudi odstotek oseb, ki niso prikrajšane za nobenega od navedenih 4 elementov (za 0 elementov).

PG3-3: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Demografsko in socialno področje, Življenjska raven, Stanovanjski pogoji (SILC), Prenaseljenost stanovanja. Opazovano obdobje je 2011-2017. Gospodinjstva so razvrščena v kvintile glede na razpoložljiva sredstva gospodinjstva. V prvem kvintilu je razvrščenih 20% gospodinjstev z najnižjimi dohodki, v petem kvintilu pa 20 % gospodinjstev z najvišjimi dohodki. Stopnja prenaseljenosti stanovanja je odstoek oseb, ki živijo v stanovanjih s premajhnim številom sob glede na število članov gospodinjstva,

PG3-4: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju:  Presečni pregledi vsebin, Podatki po občinah, Življenjska raven, Naseljena in nenaseljena stanovanja, občine, Stanovanja po naseljenosti in letu izgradnje, občine, Slovenija, večletno

PG3-5: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Demografsko in socialno področje, Okolje in naravni viri, Energetika, Poraba energije in goriv v gospodinjstvih, Kazalniki porabe energije in goriv, gospodinjstva, Slovenija, večletno. Splošni podatki o stanovanjih. Podatki so zbrani za dve leti, 2010 in 2014.

PG3-6: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Demografsko in socialno področje, Okolje in naravni viri, Energetika, Poraba energije in goriv v gospodinjstvih, Električne naprave in opremljenost naprav z energijsko nalepko (%). Podatki so zbrani za dve leti, 2010 in 2014. Podatki so izračunani s pomočjo modela rabe energije v gospodinjstvih (IJS-CEU). Zaradi osveževanja modela z novejšimi vhodnimi podatki se že objavljeni modelski podatki ob naslednji objavi lahko spremenijo.

PG3-7: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Demografsko in socialno področje, Okolje in naravni viri, Energetika, Poraba energije in goriv v gospodinjstvih, Viri za ogrevanje stanovanj in sanitarne vode (TJ). Podatki so zbrani za obdobje 2009-2016. Podatki so izračunani s pomočjo modela rabe energije v gospodinjstvih (IJS-CEU). Zaradi osveževanja modela z novejšimi vhodnimi podatki se že objavljeni modelski podatki ob naslednji objavi lahko spremenijo.

 

Metodologija obdelave podatkov:

Podatki so predstavljeni v deležih, po številu, TJ, m3, m2.

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: PG3-5 in PG3-6 zajemata le dve leti.

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki si zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

 

Podatki za druge države:

Izvorna baza podatkov oz. vir: EUROSTAT: Household statistics, Housing quality

https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Housing_statistics

Skrbnik podatkov: EUROSTAT
Datum zajema podatkov za kazalec: 18. September 2018
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:

PG3-8: Podatki zajemajo obdobje med 2008 in 2017, s tem da za leto 2017 še niso popolni, tako da smo prikazali leto 2016.

PG3-9: Podatki so objavljeni za leti 2015 in 2016.

 

Metodologija obdelave podatkov:
Podatki izhajajo predvsem iz mikro podatkov iz statistike EU o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC). Referenčna populacija so vsa zasebna gospodinjstva in njihovi sedanji člani, ki prebivajo na ozemlju države članice EU v času zbiranja podatkov; osebe, ki živijo v kolektivnih gospodinjstvih in v ustanovah so na splošno izključene iz ciljne populacije. Podatki za EU-28 in euroobmočje so (povprečja prebivalstva ponderirani podatki) population-weighted averages of data za države članice .

Informacije o kakovosti:

- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so mednarodno primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo. 
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

 

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

o Stanovanja, Slovenija, 1. januar 2015, SURS, https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/5983

o Options to reduce the environmental impacts of residential buildings in the European Union—Potential and costs, Energy and Buildings, Volume 42, Issue 7, July 2010, Pages 976-984

o EEA Technical report; No. 1/2008; Time for action – towards sustainable consumption and production in Europe, Summary report of the conference held on 27 – 29 September 2007, Ljubljana, Slovenija

o Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2017-2020 (AN-URE 2020), Ministrstvo za infrastrukturo

o Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, https://www.ekosklad.si/


Related indicators