OKOLSJKI KAZALCI

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Več kot polovica stanovanj/hiš v Sloveniji je bila zgrajena pred letom 1980 oziroma več kot tri četrtine pred 1990 letom. V njihovi prenovi leži največji potencial zmanjšanja vplivov na okolje in znižanja porabe energije. Hkrati je delež gospodinjstev z nizkimi dohodki – tistih torej, ki naj bi vlagala v prenove stanovanj/hiš - relativno visok. Ta gospodinjstva imajo tudi največ težav s stanovanjskimi razmerami oziroma stanovanjsko prikrajšanostjo in prenaseljenostjo.


Kazalec prikazuje stanovanjske razmere v Sloveniji, prikrajšanost in  prenaseljenost stanovanj (slednja dva tudi za EU), starost stanovanj, splošne podatke o stanovanjih ter opremljenost naprav z energijskimi nalepkami in vire za ogrevanje stanovanj in sanitarne vode.

Gospodinjstva so ponekod razvrščena v kvintile glede na skupna razpoložljiva sredstva gospodinjstva. V prvem kvintilu je razvrščenih 20 % gospodinjstev z najnižjimi dohodki, v petem kvintilu pa 20 % gospodinjstev z najvišjimi dohodki.

 


Grafi

Slika PG03-1: Stanovanjske razmere
Viri: 
SI-STAT: Stanovanjske razmere, kohezijski regiji, Slovenija, letno, Statistični urad Republike Slovenije (2018)
Prikaži podatke

Slabo stanje stanovanja

Ni primernega ogrevanja

Premalo svetlobe

Težave s hrupom

Onesnaženost okolja

Prisotnost kriminala

2008

31

7

12

20

21

9

2011

35

6

13

18

20

9

2013

28

6

7

13

16

9

2014

30

7

6

14

16

10

2015

27

7

6

14

16

10

2017

23

5

5

14

17

8

Slika PG03-2: Stanovanjska prikrajšanost
Viri: 
SI-STAT: Stopnja stanovanjske prikrajšanosti glede na elemente prikrajšanosti, Slovenija, letno, Statistični urad Republike Slovenije (2018)
Prikaži podatke

Slabo stanje stanovanje

Kad ali prha v stanovanju

Stranišče za lastno uporabo

Pretemno stanovanje

Niso prikrajšani

2005

18,40

3,70

0,60

0,50

76,90

2007

21,40

3

0,40

0,20

75

2008

31

5,30

0,50

0,20

63,10

2011

34

6,20

0,30

0,10

59,40

2012

31,60

4,30

0,20

0,10

63,80

2014

27,90

3,50

0,20

0,20

68,10

2017

21,70

2,40

0,10

0

75,70

Slika PG03-3: Prenaseljenost stanovanja
Viri: 
SI-STAT: Stopnja prenaseljenosti stanovanja glede na dohodek gospodinjstva, Slovenija, letno, Statistični urad Republike Slovenije (2018)
Prikaži podatke

20% z najnižjimi dohodki

20% z nad najnižjimi dohodki

20% s srednjimi

20% z nadsrednjimi dohodki

20% z najvišjimi dohodki

2011

25,30

20,50

18,90

13,90

6,60

2012

25,90

19,70

17,50

12,80

7,20

2013

23,90

17,20

18

11,80

7,10

2014

24,40

18,30

14,30

11,60

5,40

2015

21,40

18,20

12,90

9,80

6

2016

19,90

15,30

13,20

8,90

5,40

2017

18,90

17,30

12,80

9,60

5,60

Slika PG03-4: Starost stanovanj
Viri: 
SI-STAT: Stanovanja po naseljenosti in letu izgradnje, občine, Slovenija, večletno, Statistični urad Republike Slovenije (2018)
Prikaži podatke

Leto izgradnje - 1919 – 1945

Leto izgradnje - 1946 – 1960

Leto izgradnje - 1961 – 1970

Leto izgradnje - 1971 – 1980

Leto izgradnje - 1981 – 1990

Leto izgradnje - 1991 – 2000

Leto izgradnje - 2001 – 2005

Leto izgradnje - 2006 - 2010

Leto izgradnje - 2011 - 2015

Število stanovanj

56861

79658

121821

174387

140295

63063

32462

43764

14501

Slika PG03-5: Splošni podatki o stanovanjih
Viri: 
SI-STAT: Kazalniki porabe energije in goriv, gospodinjstva, Slovenija, večletno, Statistični urad Republike Slovenije (2018)
Prikaži podatke

Povprečno število oseb v stanovanju (število)

Povprečna ogrevana površina v stanovanju (m2)

Delež klimatiziranih stanovanj (%)

… od tega delež uporabe klimatskih naprav za hlajenje in ogrevanje (%)

Delež stanovanj s toplotno črpalko (%)

Delež stanovanj s sprejemniki sončne energije (%)

Povprečna površina sprejemnikov sončne energije (m2)

Povprečna delovna prostornina motorja avtomobila (cm3)

Povprečna starost osebnega avtomobila (leto)

Delež stanovanj brez avtomobila (%)

Delež stanovanj z enim avtomobilom (%)

Delež stanovanj z dvema avtomobiloma (%)

Delež stanovanj s tremi ali vee avtomobili (%)

Povprečno število osebnih avtomobilov na stanovanja, ki imajo avtomobil (število)

Povprećno število osebnih avtomobilov na vsa stanovanja (število)

2014

2,50

73,50

19,90

40,70

11,70

6,60

6,40

1542

9,20

20,10

64,90

28,40

6,80

1,40

1,10

Slika PG03-6: Električne naprave in opremljenost naprav z energijsko nalepko (%)
Viri: 
SI-STAT: Električne naprave in opremljenost naprav z energijsko nalepko (%), gospodinjstva, Slovenija, večletno, Statistični urad Republike Slovenije, Preračun Institut ''Jožef Stefan" - Center za energetsko učinkovitost (IJS-CEU) (2018)
Prikaži podatke

Pralni stroj

Sušilnik za perilo

Hladilnik ali kombinirani hladilnik

Zamrzovalna skrinja ali omara

Pomivalni stroj

Pečica

2010

69,40

64

67,60

53,70

65,30

40

2014

89,20

84

85,10

68,90

84,60

64

Slika PG03-7: Viri za ogrevanje stanovanj in sanitarne vode (TJ)
Viri: 
SI-STAT: Viri za ogrevanje stanovanj in sanitarne vode (TJ), gospodinjstva, Slovenija, letno, Statistični urad Republike Slovenije, Preračun Institut ''Jožef Stefan" - Center za energetsko učinkovitost (IJS-CEU) (2018)
Prikaži podatke

Ekstra lahko kurilno olje

Zemeljski plin

Lesna goriva

Utekočinjeni naftni plin

Električna energija

Premog

Daljinska toplota

Sončna energija

Toplota iz okolice

2009

10810

4181

17779

856

2014

65

4022

318

265

2010

11375

4497

17814

839

1985

49

4245

341

349

2011

8934

4448

18263

988

1987

34

3742

374

439

2012

7746

4589

17783

862

2046

24

3433

409

669

2013

6376

4450

18461

701

2080

17

3410

437

838

2014

5194

3347

14246

507

2006

9

2799

452

864

2015

5075

3983

16389

861

2138

8

3212

456

1124

2016

4672

4561

17231

732

2237

6

3435

458

1346

Slika PG03-8: Stopnja prenaseljenosti stanovanj v EU (celotna populacija)
Viri: 
Eurostat,  Prenaseljenost (ilc_lvho05a), Eurostat (2018)
Prikaži podatke

Evropska unija

Belgija

Bolgarija

Češka

Danska

Nemčija

Estonija

Irska

Grčija

Španija

Francija

Hrvaška

Italija

Ciper

Latvija

Litva

Luksemburg

Madžarska

Malta

Nizozemska

Avstrija

Poljska

Portugalska

Romunija

Slovenija

Slovaška

Finska

Švedska

Združeno kraljestvo

2016

16,60

3,70

42,50

17,90

8,20

7,20

13,40

3,20

28,70

5,40

7,70

41,10

27,80

2,40

43,20

23,70

8,10

40,40

2,90

4

15,20

40,70

10,30

48,40

12,60

37,90

6,60

14,40

8

Slika PG03-9: Stanovanjska prikrajšanost glede na celotno prebivalstvo (EU)
Viri: 
Eurostat Stanovanjska prikrajšanost (ilc_mdho06a), Eurostat (2018)
Prikaži podatke

EU-28

Avstrija

Belgija

Bolgarija

Češka

Ciper

Danska

Estonija

Finska

Francija

Grčija

Hrvaška

Irska

Italija

Latvija

Litva

Luksemburg

Madžarska

Malta

Nemčija

Nizozemska

Poljska

Portugalska

Romunija

Slovaška

Slovenija

Španija

Švedska

Združeno kraljestvo

2016

4,80

4,20

1,90

11,60

3

1,30

1,70

3,30

0,70

2,70

6,30

7,10

1

7,60

14,60

8,60

2,10

16,90

1,40

1,90

1,40

9,40

4,90

19,80

4,30

4,50

1,70

2,70

2,20


Cilji

• povečanje energetske učinkovitosti za 20 % do 2020.


Stavbe v svoji življenjski dobi različno vplivajo na okolje. Gradnja, uporaba in rušenje zahtevajo veliko količino virov ter energije. V življenjski dobi stavbe dominira faza rabe stavb, kjer je poraba energije zaradi ogrevanje največja. Z ustreznimi ukrepi in vlaganji je tu mogoče zmanjšati vplive na okolje ter doseči največje prihranke. Slovenski stanovanjski fond je star, z velikimi povprečnimi kvadraturami stanovanj in visokim zasebnim lastništvom. Hkrati pa je delež gospodinjstev z nizkimi dohodki – tistih torej, ki naj bi vlagala v prenove stanovanj - relativno velik. Ravno v starejšem stanovanjskem fondu pa leži ogromen potencial za zmanjšanje vplivov na okolje oziroma manjšo porabo energije.

 

Stanovanjske razmere

Podatki SURS se nanašajo na različne dejavnike stanovanjskih razmer gospodinjstev:

  • slabo stanje stanovanja (težave s streho, z vlažnimi stenami/temelji/tlemi, s trhlimi okenskimi okvirji ali trhlimi tlemi);
  • ni primernega ogrevanja (gospodinjstvo si finančno ne more privoščiti primerno ogrevanega stanovanja);
  • pretemno stanovanje (ni dovolj dnevne svetlobe);
  • težave s hrupom (sosedov ali hrupa z ulice (promet, tovarne, podjetja itd.);
  • onesnaženost okolja (težave zaradi onesnaženosti okolja, umazanije ali drugih okoljskih problemov, ki jih povzročata promet in industrija);
  • kriminala (težave zaradi kriminala, nasilja ali vandalizma).

V opazovanem obdobju od 2008 do 2017 so se vsi elementi stanovanjskih razmer nekoliko izboljšali, še zlasti glede slabega stanja (31:23) in osvetljenosti stanovanj (12:5). Vrednosti preostalih kazalnikov stanovanjskih razmer pa se v zadnjih petih letih niso bistveno spremenila in še posebej to velja za težave s hrupom in onesnaženostjo okolja (17 % oz. 14 % v letu 2017) ter kriminala (8%).

 

Stanovanjska prikrajšanost

Stopnja stanovanjske prikrajšanosti glede na elemente prikrajšanosti je odstotek oseb, ki so prikrajšane za posamezni element stanovanjske prikrajšanosti:

1) slabo stanje stanovanja (odstotek oseb, ki imajo v stanovanjih težave s streho, ki pušča, z vlažnimi stenami/temelji/tlemi ali s trhlimi okenskimi okvirji/tlemi);

2) kad ali prha v stanovanju (odstotek oseb, ki v stanovanju nimajo kadi ali prhe);

3) stranišče na izplakovanje za lastno uporabo (odstotek oseb, ki nimajo stranišča na izplakovanje za lastno uporabo);

4) pretemno stanovanje (odstotek oseb, ki menijo, da je njihovo stanovanje pretemno oz. ne dobi dovolj dnevne svetlobe).

 

V letu 2017 je bilo dobrih 75 % oseb, ki niso bila prikrajšane za nobenega od navedenih 4 elementov. Več kot petina (21,7 %) oseb je menila, da njihovo stanovanje ni v dobrem stanju; to pomeni, da so imeli težave zaradi puščajoče strehe, vlažnih sten ali temeljev ter trhlih okenskih okvirjev ali tal. Kar 2,4 % oseb nima kadi ali prhe v stanovanju.

Dobro ali slabo stanje stanovanja je odvisno tudi od dohodka gospodinjstva: med gospodinjstvi z najnižjimi dohodki (po podatkih SURS), se je namreč s tovrstnimi težavami spopadala tretjina, med gospodinjstvi z najvišjimi dohodki pa je bilo takih 13 %. Torej ima relativno velik del gospodinjstev slabšo kakovost stanovanjskih razmer oziroma kakovost bivanja.

 

 

 

Prenaseljenost stanovanj

Stopnja prenaseljenosti stanovanja je odstotek oseb, ki živijo v stanovanjih s premajhnim številom sob glede na število, spol in starost članov gospodinjstva.

Generalno gledano se je prenaseljenost stanovanj v opazovanem obdobju 2011 - 2017 nekoliko znižala in je za 2 odstotni točki zrasla le v drugem najnižjem dohodkovnem razredu. Po razvrstitvi gospodinjstev glede na skupna razpoložljiva sredstva (5 kvintilov po 20 % gospodinjstev) je razbrati, da so imela s prenaseljenostjo stanovanj leta 2017 največ težav gospodinjstva v spodnjih dveh kvintilih (18,9 % in 17,3 %). Hkrati pa podatki kažejo, da v vsaki tretji enostanovanjski stavbi živi samo en stanovalec.

 

Starost stanovanj

Več kot polovica stanovanj/hiš je bila zgrajenih pred letom 1980 (oziroma več kot tri četrtine pred 1990 letom). Slovenski stanovanjski fond je torej star in potreben prenove; življenjska doba večjega dela stanovanjskih elementov je v povprečju 30 let. S podatkom, koliko teh stanovanj je bilo prenovljenih (energetsko ali drugače), ne razpolagamo. Ob predpostavki prenov velja, da ravno v starejšem stanovanjskem fondu leži ogromen potencial za zmanjšanje vplivov na okolje oziroma manjšo porabo energije.

 

Splošni podatki o stanovanjih

Leta 2015 je bilo v Sloveniji 845.400 stanovanj, od tega 674.500 naseljenih. V več kot 162.000 stanovanjih, velikih povprečno 64 m2, je živela po ena oseba. Sicer so v stanovanjih v povprečju živeli trije prebivalci. Lastniki večine stanovanj (91 %) so fizične osebe. Skoraj dve tretjini stanovanj se nahaja v eno- ali dvostanovanjskih stavbah, ki so v povprečju merila skoraj 100 m2.

Po podatkih SURS iz leta 2014 je imela skoraj dve tretjini stanovanj en avtomobil, povprečna starost avtomobila je bila 9,2 leti. Delež stanovanj s toplotno črpalko je bil 11,7 % in s sprejemniki sončne energije 6,6 %. Petina stanovanj je bila klimatiziranih in od tega jih je 40,7 % klimatske naprave uporabljalo za hlajenje in ogrevanje. Povprečna ogrevana površina v stanovanju je bila 73,5 m2.

 

Električne naprave in opremljenost naprav z energijsko nalepko (%).

Opremljenost stanovanj z najbolj klasičnimi električnimi aparati je visoka. Primerjava med letoma 2010 in 2014 je pokazala, da se je opremljenost teh aparatov z energijskimi nalepkami precej povečala (vsaj za petino v štirih letih). Ob tem pa je mogoče ugotoviti, da je opremljenost teh aparatov z energijskimi nalepkami, zlasti s tistimi v najvišjih energijskih razredih (A++ in A+++), relativno nizka.

 

Viri za ogrevanje stanovanj in sanitarne vode (TJ).

Pri podatkih SURS o virih za ogrevanje stanovanj in sanitarne vode je razbrati, da so se kot osnovni viri zvišali zlasti raba električne energije in toplota iz okolice ter zemeljski plin in sončna energija, medtem ko se je poraba lahkega kurilnega olja v obdobju 2009 – 2016 več kot prepolovila, delež premoga je majhen. V enakem obdobju sta se zmanjšala vira daljinsko ogrevanje in lesna goriva.

Eko sklad podeljuje nepovratne finančne spodbude občanom in ugodne kredite za učinkovito rabo energije, obnovljive vire energije, varstvo in učinkovito rabo vode ter za področje odpadkov. V pisarnah mreže ENSVET z brezplačnimi nasveti in razgovori pomagajo pri izboru, načrtovanju in uresničevanju investicijskih ukrepov učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov v stanovanjskih stavbah; kar je zelo pomembno saj najrevnejša gospodinjstva samo za tekoče stroške ogrevanja porabijo skoraj 20 % svojih sredstev (kazalec PG02 Gospodinjstva).

 

Stopnja prenaseljenosti stanovanj v EU

Leta 2016 je v prenaseljenih stanovanjih živelo 16,6% prebivalstva EU 28. Najvišja stopnja prenaseljenosti med državami članicami EU je bila v Romuniji (48,4). Nasprotno pa so najnižje stopnje prenaseljenosti zabeležene za Ciper (2,4%), Malto (2,9%), Irsko (3,2%), Belgijo (3,7%) in Nizozemsko (4,0%), sedem drugih držav članic je poročalo o manj kot 10,0% njihovega prebivalstva, ki živi v prenaseljenih stanovanjih. Slovenija (12,6 %) se uvršča na 15. mesto med državami članicami.

 

Stanovanjska prikrajšanost glede na celotno prebivalstvo (EU)

V EU-28 je 4.8% prebivalstva utrpelo hudo stanovanjsko prikrajšanost v letu 2016. Štiri države članice EU, kjer se je leta 2016 več kot 1 od 10 prebivalcev soočil s hudo stanovanjsko prikrajšanostjo: Bolgarija je imela stopnjo 11,6%, v Latviji 14,6%, na Madžarskem 16,9%, najvišjo stopnjo so imeli v Romuniji, 19,8%. Nasprotno se je le 1,0% ali manj prebivalstva na Finskem in na Irskem soočil s hudim pomanjkanjem stanovanj v letu 2016. Med državami članicami EU so največji porast deleža ljudi, ki se soočajo s hujšo prikrajšanostjo stanovanj, poročali za Madžarsko in Belgijo, in sicer za 1,4 in 1,0 točke med letoma 2015 in 2016. Največji padec med državami članicami se je dogodil v Italiji, ki se je zmanjšal za 2,0 točke, medtem ko so se na Danskem in v Sloveniji zmanjšale za 1,1 točke; na Islandiji se je zmanjšalo za 1,0 točko.

Slovenija se po stanovanjski prikrajšanosti uvršča na nezavidljivo 11. mesto med državami članicami.

 

Politični okvir 

Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2017-2020 (AN-URE 2020) prinaša nove ukrepe za spodbujanje energetske učinkovitosti v stavbah (spodbujanje optimizacije delovanja energetskih sistemov, shema zagotavljanja kakovosti energetskih pregledov, celovito spremljanje energetskih prenov stavb), v gospodinjstvih (instrumenti za financiranje prenove v stavbah z več lastniki, pravne podlage za odločanje v večstanovanjskih stavbah, delitev spodbud med lastnike in najemnike v večstanovanjskih stavbah, vzpostavitev garancijske sheme), v javnem sektorju (izdelava trajnostnih kriterijev za stavbe, upravljanje kakovosti, uporaba informacijsko podprtega projektiranja pri javnih razpisih), v industriji (finančne spodbude za povečanje učinkovitosti in izrabo OVE v industriji) in tudi nove ukrepe za spodbujanje učinkovitega ogrevanja in hlajenja (finančne spodbude Eko sklada za trajnostni razvoj sistemov daljinskega ogrevanja, strategija ogrevanja in hlajenja, akcijski načrt za daljinsko ogrevanje ter toplotna karta).

 

Vplivi na okolje

K porabi energije v stavbah oziroma stanovanjih prispevajo vsi sistemi razsvetljave, sistemi ogrevanja in hlajenja ter raba naprav. Ocenjujejo, da stavbe uporabljajo 13,6% vse pitne vode, kar je približno 15 milijard litrov vode na leto. Mnogi gradbeni materiali se proizvajajo na ne trajnosten način. Dodatno škodo okolju povzročajo prevozi za gradnjo. Z gradnjo se izgubljajo zemljišča. Prav tako povzroča velik vpliv na okolje pridobivanje in poraba surovin za uporabo gradbenih materialov, s tem da se  40% svetovnih surovin uporablja za gradnjo stavb. Ne nazadnje rušitev ali/in obnova stavb povzroča veliko količino odpadkov, ki pogosto vključujejo beton, kovine, steklo, plastiko, les, asfalt, opeke in drugo. Okrog 70 % vseh gradbenih odpadkov bi se dalo ali ponovno uporabiti ali reciklirati, medtem ko se trenutno večina teh odpadkov odlaga na odlagališčih, ponekod celo v naravi.

V Evropski uniji bi z izboljšavami v gradnji in rabi stavb lahko na primer zmanjšali celotno potrošnjo energije za 42 %, znižali emisije toplogrednih plinov za okoli 35 % ter zmanjšali porabo vode tudi do 30 %.

V raziskavi »Options to reduce the environmental impacts of residential buildings in the European Union—Potential and costs«, so na ravni EU-25 proučili značilnosti 72 tipov stavb v smislu njihove reprezentativnosti, geografske razporeditve, velikosti, sestave materiala in toplotne izolacije. V življenjski dobi stavbe dominira faza rabe stavb, kjer je poraba energije za ogrevanje največja. Toplotne izgube skozi strehe in zunanje stene ter prezračevanja so izrazite za večino enodružinskih in več-družinskih hiš. Opredeljene so bile tri izboljšave: dodatna strešna izolacija, dodatna fasadna izolacija in novo tesnjenje za zmanjšanje prezračevanja.

 


Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2017-2020 (AN-URE 2020) 

 

Izvorna baza podatkov oz. vir:

- SI-STAT podatkovni portal > Demografsko in socialno področje > Življenjska raven, Stanovanja, Energetika

Skrbnik podatkov: Statistični urad Republike Slovenije.
Datum zajema podatkov za kazalec: 20. september 2018

 

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov:

PG3-1: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Demografsko in socialno področje, Življenjska raven, Stanovanjski pogoji (SILC), Stanovanjske razmere. Podatki so na voljo za obdobje 2008-2017. Rezultati statističnega raziskovanja SILC izhajajo iz ankete, izvedene v začetku posameznega leta, in iz registrov ter administrativnih virov, ki se večinoma nanašajo na leto pred izvedbo ankete.

PG3-2: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Demografsko in socialno področje, Življenjska raven, Stanovanjski pogoji (SILC), Stanovanjska prikrajšanost. Na voljo so za obdobje 2005-2017. Rezultati statističnega raziskovanja SILC izhajajo iz ankete, izvedene v začetku posameznega leta, in iz registrov ter administrativnih virov, ki se večinoma nanašajo na leto pred izvedbo ankete. Stopnja stanovanjske prikrajšanosti glede na število elementov prikrajšanosti je odstotek oseb, ki so prikrajšane za 1, 2, 3 ali 4 elemente. Objavljamo tudi odstotek oseb, ki niso prikrajšane za nobenega od navedenih 4 elementov (za 0 elementov).

PG3-3: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Demografsko in socialno področje, Življenjska raven, Stanovanjski pogoji (SILC), Prenaseljenost stanovanja. Opazovano obdobje je 2011-2017. Gospodinjstva so razvrščena v kvintile glede na razpoložljiva sredstva gospodinjstva. V prvem kvintilu je razvrščenih 20% gospodinjstev z najnižjimi dohodki, v petem kvintilu pa 20 % gospodinjstev z najvišjimi dohodki. Stopnja prenaseljenosti stanovanja je odstoek oseb, ki živijo v stanovanjih s premajhnim številom sob glede na število članov gospodinjstva,

PG3-4: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju:  Presečni pregledi vsebin, Podatki po občinah, Življenjska raven, Naseljena in nenaseljena stanovanja, občine, Stanovanja po naseljenosti in letu izgradnje, občine, Slovenija, večletno

PG3-5: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Demografsko in socialno področje, Okolje in naravni viri, Energetika, Poraba energije in goriv v gospodinjstvih, Kazalniki porabe energije in goriv, gospodinjstva, Slovenija, večletno. Splošni podatki o stanovanjih. Podatki so zbrani za dve leti, 2010 in 2014.

PG3-6: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Demografsko in socialno področje, Okolje in naravni viri, Energetika, Poraba energije in goriv v gospodinjstvih, Električne naprave in opremljenost naprav z energijsko nalepko (%). Podatki so zbrani za dve leti, 2010 in 2014. Podatki so izračunani s pomočjo modela rabe energije v gospodinjstvih (IJS-CEU). Zaradi osveževanja modela z novejšimi vhodnimi podatki se že objavljeni modelski podatki ob naslednji objavi lahko spremenijo.

PG3-7: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Demografsko in socialno področje, Okolje in naravni viri, Energetika, Poraba energije in goriv v gospodinjstvih, Viri za ogrevanje stanovanj in sanitarne vode (TJ). Podatki so zbrani za obdobje 2009-2016. Podatki so izračunani s pomočjo modela rabe energije v gospodinjstvih (IJS-CEU). Zaradi osveževanja modela z novejšimi vhodnimi podatki se že objavljeni modelski podatki ob naslednji objavi lahko spremenijo.

 

Metodologija obdelave podatkov:

Podatki so predstavljeni v deležih, po številu, TJ, m3, m2.

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: PG3-5 in PG3-6 zajemata le dve leti.

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki si zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

 

Podatki za druge države:

Izvorna baza podatkov oz. vir: EUROSTAT: Household statistics, Housing quality

https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Housing_statistics

Skrbnik podatkov: EUROSTAT
Datum zajema podatkov za kazalec: 18. September 2018
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:

PG3-8: Podatki zajemajo obdobje med 2008 in 2017, s tem da za leto 2017 še niso popolni, tako da smo prikazali leto 2016.

PG3-9: Podatki so objavljeni za leti 2015 in 2016.

 

Metodologija obdelave podatkov:
Podatki izhajajo predvsem iz mikro podatkov iz statistike EU o dohodku in življenjskih pogojih (EU-SILC). Referenčna populacija so vsa zasebna gospodinjstva in njihovi sedanji člani, ki prebivajo na ozemlju države članice EU v času zbiranja podatkov; osebe, ki živijo v kolektivnih gospodinjstvih in v ustanovah so na splošno izključene iz ciljne populacije. Podatki za EU-28 in euroobmočje so (povprečja prebivalstva ponderirani podatki) population-weighted averages of data za države članice .

Informacije o kakovosti:

- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so mednarodno primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo. 
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

 

Drugi viri in literatura

o Stanovanja, Slovenija, 1. januar 2015, SURS, https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/5983

o Options to reduce the environmental impacts of residential buildings in the European Union—Potential and costs, Energy and Buildings, Volume 42, Issue 7, July 2010, Pages 976-984

o EEA Technical report; No. 1/2008; Time for action – towards sustainable consumption and production in Europe, Summary report of the conference held on 27 – 29 September 2007, Ljubljana, Slovenija

o Akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2017-2020 (AN-URE 2020), Ministrstvo za infrastrukturo

o Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad, https://www.ekosklad.si/


Povezani kazalci