KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Krčenje Triglavskega ledenika se je stopnjevalo v devetdesetih letih. Zaradi vse hitrejšega tanjšanja ledu so se sredi ledenika začele pojavljati posamezne skalne grbine, dokler ledenik leta 1992 ni razpadel na dva povsem ločena dela. Krčenje in razpadanje Triglavskega ledenika se nadaljuje, proces zastane le v letih z nadpovprečno snežno odejo v pozni pomladi.


Kazalec prikazuje spremembe površine in prostornine Triglavskega ledenika v obdobju 1992 -2011 (meritve prostornine potekajo obdobno), ter povprečno dekadno temperaturo talilne sezone na Kredarici v obdobju 1961-2010. Prikazana je tudi kumulativna specifična masna bilanca izbranih ledenikov v Evropi za obdobje 1946-2008.

Masna bilanca je razlika med akumulacijo in taljenjem ledu oziroma snega na ledeniku. Zaradi spremenljive gostote snega in ledu je izražena v mm vodnega ekvivalenta. Specifična masna bilanca pomeni, da gre za povprečno vrednost na enoto površine.

Ledenik je ledena gmota na Zemljinem površju, ki zaradi težnostne sile polzi po pobočjih navzdol. Nastane nad snežno mejo, kjer pade v večletnem povprečju več snega, kakor se ga stali. Sneg postopoma prehaja v led, ki polzi po površju pod nadmorsko višino snežne meje vse dotlej, dokler ledeniške gmote zaradi prevladujočega taljenja ne izginejo. Glavni dejavniki taljenja so sončno obsevanje (jakost, trajanje), temperatura zraka, padavine in veter. (Gabrovec, Zakšek, 2007).

Spreminjanje obsega in prostornine ledenika je dober kazalec podnebnih sprememb. V zadnjem desetletju je za vse alpske ledenike značilno zelo hitro umikanje. V Sloveniji sta dva ledenika, Triglavski ledenik in Ledenik pod Skuto. Oba sta zaradi svoje skrajne jugovzhodne lege in nizke nadmorske višine še posebno občutljiva za podnebne spremembe. Zaradi majhnosti slovenskih ledenikov je njihovo sorazmerno krčenje glede na trenutno površino in prostornino večje kakor pri drugih alpskih ledenikih.


Grafi

Slika PS05-1: Spremembe površine Triglavskega ledenika
Viri: 

Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2012

Prikaži podatke
1992 1995 1999 2003 2005 2007 2008 2009 2010
Površina ha 4.3 3 1.1 0.7 1.1 0.6 1.1 2.9 2.5
Slika PS05-2: Spremembe prostornine Triglavskega ledenika
Viri: 

Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2012

Prikaži podatke
1992 1999 2005 2008
prostornina m3 400 60 20 10
Slika PS05-3: Obseg Triglavskega ledenika v posameznih letih
Viri: 

Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2009

Slika PS05-4: Povprečna temperatura talilne sezone na Kredarici po obdobjih
Viri: 

Agencija RS za okolje, 2011

Prikaži podatke
1961-1970 1971-1980 1981-1990 1991-2000 2001-2010
Povprečna temperatura talilne sezone oC 3.3 2.7 3.7 3.8 4.2
Slika PS05-5: Kumulativna specifična masna bilanca izbranih ledenikov v Evropi za obdobje 1946-2008
Viri: 

World Glacier Monitoring Service, 2010

Prikaži podatke
1946 1947 1948 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955
Careser (IT) mm w.e.
Gries (CH) mm w.e.
Hintereis (AT) mm w.e. 0 -540 -826 -750
Saint Sorlin (FR) mm w.e.
Sarennes (FR) mm w.e. 0 -2990 -4610 -4410 -6030 -6670 -7220 -6560
Vernagt (AT) mm w.e.
Storglaciaeren (SE) mm w.e. -1130 -3190 -3190 -2290 -3580 -4230 -4390 -5200 -6170 -6330
Nigardsbreen (NO) mm w.e.
Austre Broeggerbreen (NO) mm w.e.
Aalfotbreen (NO) mm w.e.
Hofsjokull N (IS) mm w.e.
Maladeta (ES) mm w.e.
1956 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965
Careser (IT) mm w.e.
Gries (CH) mm w.e. 0 -984 -1164 -1852 -1407
Hintereis (AT) mm w.e. -1025 -1214 -2195 -2958 -3020 -3225 -3921 -4524 -5768 -4843
Saint Sorlin (FR) mm w.e. 0 -360 -330 -1540 -1870 -1760 -2860 -2590 -4240 -3780
Sarennes (FR) mm w.e. -7160 -7680 -8350 -9610 -9490 -9880 -10790 -10600 -12430 -12400
Vernagt (AT) mm w.e. 0 751
Storglaciaeren (SE) mm w.e. -6810 -7130 -7780 -8750 -10360 -11460 -11140 -11330 -10840 -10410
Nigardsbreen (NO) mm w.e. 0 2250 2030 2980 3890
Austre Broeggerbreen (NO) mm w.e.
Aalfotbreen (NO) mm w.e. 0 -1100 -820 -340
Hofsjokull N (IS) mm w.e.
Maladeta (ES) mm w.e.
1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975
Careser (IT) mm w.e. 0 -390 -130 -130 -760 -1410 -1010 -2290 -2610 -2440
Gries (CH) mm w.e. -1764 -1735 -1356 -623 -1381 -1908 -1500 -2595 -2773 -2395
Hintereis (AT) mm w.e. -4499 -4479 -4141 -4572 -5124 -5724 -5798 -7027 -6972 -6907
Saint Sorlin (FR) mm w.e. -3080 -3540 -2730 -2290 -2160 -3010 -3250 -4010 -4830 -4550
Sarennes (FR) mm w.e. -11980 -12390 -12050 -12410 -12820 -13920 -14290 -15160 -16760 -16650
Vernagt (AT) mm w.e. 1383 1466 1767 1460 1236 812 949 489 719 890
Storglaciaeren (SE) mm w.e. -10940 -11170 -11270 -12310 -13830 -14020 -15070 -15020 -15360 -14190
Nigardsbreen (NO) mm w.e. 2970 5130 5350 4040 3480 4300 4160 5260 5740 6010
Austre Broeggerbreen (NO) mm w.e. 0 -650 -750 -1680 -2220 -2800 -3110 -3190 -4110 -4420
Aalfotbreen (NO) mm w.e. -1950 -670 280 -1890 -3120 -2180 -2290 -110 920 2130
Hofsjokull N (IS) mm w.e.
Maladeta (ES) mm w.e.
1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985
Careser (IT) mm w.e. -2710 -1720 -1640 -1820 -1810 -2650 -4330 -5120 -5710 -6470
Gries (CH) mm w.e. -3416 -2250 -1194 -2079 -1509 -1833 -3137 -3916 -3920 -4446
Hintereis (AT) mm w.e. -7221 -6461 -6050 -6269 -6319 -6492 -7732 -8312 -8280 -8854
Saint Sorlin (FR) mm w.e. -5960 -4630 -3770 -3540 -2630 -2430 -2890 -3030 -2650 -3120
Sarennes (FR) mm w.e. -18720 -17730 -17180 -17290 -16970 -16930 -17030 -17100 -17140 -18350
Vernagt (AT) mm w.e. 940 1292 1580 1624 1764 1709 864 327 347 235
Storglaciaeren (SE) mm w.e. -13920 -13720 -13800 -14010 -15280 -15470 -15210 -14930 -14810 -15530
Nigardsbreen (NO) mm w.e. 6410 5640 5510 6220 5000 5310 4890 5980 6320 6100
Austre Broeggerbreen (NO) mm w.e. -4870 -4980 -5540 -6250 -6770 -7320 -7360 -7630 -8360 -8910
Aalfotbreen (NO) mm w.e. 3660 3100 2590 2460 1850 2070 1940 3540 4860 4300
Hofsjokull N (IS) mm w.e.
Maladeta (ES) mm w.e.
1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995
Careser (IT) mm w.e. -7610 -9250 -10260 -11080 -12660 -14390 -15590 -15890 -17630 -18710
Gries (CH) mm w.e. -5393 -6126 -7050 -8121 -10109 -11453 -12578 -13630 -13839 -14117
Hintereis (AT) mm w.e. -9586 -10303 -11248 -11885 -12880 -14205 -15325 -15895 -17005 -17465
Saint Sorlin (FR) mm w.e. -4690 -5080 -4920 -7350 -8510 -9570 -11310 -12280 -12610 -11940
Sarennes (FR) mm w.e. -20140 -21060 -21750 -24340 -26480 -27840 -29150 -30350 -30980 -30220
Vernagt (AT) mm w.e. -573 -863 -1360 -1672 -2240 -3319 -4177 -4649 -5677 -6075
Storglaciaeren (SE) mm w.e. -15590 -15110 -15950 -14710 -14120 -13950 -13070 -12070 -12440 -11740
Nigardsbreen (NO) mm w.e. 6000 7480 6590 10060 11830 12030 13630 15480 16040 17230
Austre Broeggerbreen (NO) mm w.e. -9230 -9010 -9530 -9980 -10640 -10510 -10610 -11640 -11800 -12580
Aalfotbreen (NO) mm w.e. 3890 5960 3480 6410 8200 8990 11280 13460 14240 15440
Hofsjokull N (IS) mm w.e. 0 -740 -160 -760 -2170 -1110 -200 -120 -800
Maladeta (ES) mm w.e. 0 -327 -359 -8 -651
1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005
Careser (IT) mm w.e. -20030 -20960 -23200 -25000 -26610 -26860 -28009 -31326 -32888 -34893
Gries (CH) mm w.e. -14634 -15702 -17755 -18319 -19304 -19533 -20523 -23234 -24380 -25892
Hintereis (AT) mm w.e. -18292 -18883 -20115 -20976 -21609 -21782 -22429 -24243 -24910 -25971
Saint Sorlin (FR) mm w.e. -12450 -12610 -14830 -15870 -17110 -16950 -18640 -21590 -24040 -26540
Sarennes (FR) mm w.e. -30220 -30650 -32990 -34050 -35584 -35194 -37514 -40654 -43474 -46754
Vernagt (AT) mm w.e. -6488 -6975 -7978 -8086 -8373 -8597 -8863 -10996 -11403 -11926
Storglaciaeren (SE) mm w.e. -12130 -12760 -13280 -13460 -12880 -13580 -14410 -15450 -15570 -15640
Nigardsbreen (NO) mm w.e. 16820 17290 18260 18430 20150 19931 19043 17884 17841 18939
Austre Broeggerbreen (NO) mm w.e. -12750 -13460 -14320 -14680 -14700 -15180 -15760 -16660 -17780 -18780
Aalfotbreen (NO) mm w.e. 13560 13640 13750 13810 15800 13707 12177 9675 9575 10243
Hofsjokull N (IS) mm w.e. -1580 -2630 -3310 -3560 -4900 -5480 -6480 -7460 -8820 -9250
Maladeta (ES) mm w.e. -444 68 -887 -1651 -2551 -2049 -2860 -3962 -5478 -6957
2006 2007 2008
Careser (IT) mm w.e. -36986 -39731 -41683
Gries (CH) mm w.e. -27887 -29360
Hintereis (AT) mm w.e. -27487 -29284 -30519
Saint Sorlin (FR) mm w.e. -27980 -30230 -32040
Sarennes (FR) mm w.e. -49134 -51654 -53994
Vernagt (AT) mm w.e. -12808 -13774 -14617
Storglaciaeren (SE) mm w.e. -17360 -16950 -16370
Nigardsbreen (NO) mm w.e. 17540 18587 19677
Austre Broeggerbreen (NO) mm w.e. -19510 -19970 -20100
Aalfotbreen (NO) mm w.e. 7053 8323 9013
Hofsjokull N (IS) mm w.e. -9760 -10150 -10720
Maladeta (ES) mm w.e. -8744 -9691 -9728

Cilji

- Prilagajanje podnebnim razmeram in zmanjševanje možnih neugodnih posledic (ektremni vremenski dogodki).


Za vse alpske ledenike so značilna podobna nihanja v zadnjih 400 letih. Po višku v začetku 17. stoletja so naslednjih 250 let ohranili podoben obseg z razmeroma skromnimi spremembami. Večina vzhodnoalpskih ledenikov je dosegla naslednji višek med letoma 1770 in 1780 ter sredi 19. stoletja. Po letu 1920 je opazno njihovo stalno umikanje. Med posameznimi leti in desetletji so bile očitne le razlike v hitrosti umikanja ledenikov.

Krčenje Triglavskega ledenika se je stopnjevalo v devetdesetih letih. Zaradi vse hitrejšega tanjšanja ledu so se sredi ledenika začele pojavljati posamezne skalne grbine, dokler ledenik leta 1992 ni razpadel na dva povsem ločena dela. Krčenje in razpadanje Triglavskega ledenika se nadaljuje, proces zastane le v letih z nadpovprečno snežno odejo v pozni pomladi. To se je med drugim zgodilo leta 2004, ko je bilo v začetku julija na snegomerih pod ledenikom še več kakor 2 m snega. Snežna odeja se je obdržala do konca talilne dobe, tako da ledenik ni pogledal izpod snega in zato meritve niso bile smiselne. Na njegovem spodnjem delu se je sneg obdržal še do konca poletja v letu 2005, zato je izmerjena površina v tem letu večja kakor v letu 2003. Najmanjša površina ledenika je bila zmerjena leta 2007, ko je znašala 0,6 ha. V letu 2008 je bil ledenik ob koncu talilne dobe še pretežno prekrit s snegom pretekle zime, izmerjena površina je bila zato 1,1 ha. Še bolj si je opomogel v letu 2009 (2,9 ha), večji del tega prirasta pa je ostal tudi še naslednje leto. Prirast gre predvsem na račun dveh, zaporedoma nadpovprečno snežnih sezon 2008/09 in 2009/10, v času katerih so se sprožili tudi številni snežni plazovi. Ti so prav tako med pomembnimi dejavniki, ki omogočajo njegov nastanek oziroma obstoj. Ob koncu talilne dobe 2010, med katero je bila večina ledeniškega površja pod debelimi plastmi starega snega, je meril 2,5 ha. Upoštevati pa moramo, da gre prirast prav na račun omenjenega snega, natančneje večmetrskih plasti ledeniškega firna. Opravka imamo z dobro predelanim starim snegom zadnje snežne sezone in na celotnem ledeniku kot tudi vzdolž njegovega roba oziroma oboda. Tovrsten sneg je glede na podnebne značilnosti teh nadmorskih višin šele na več let ali celo desetletij dolgi poti, da nastane iz njega zelenkasti firnov led, zaradi katerega se je ledenika nekoč prijelo tudi ime Zeleni sneg.

Trend naraščanja je zaustavila talilne doba 2011, saj se je površina ledenika zmanjšala za 0,1 ha oziroma je merila 2,4 ha. Še precej bolj je upadla njegova debelina in s tem tudi prostornina, mestoma tudi do več metrov. Intenzivno taljenje je odneslo ves firnski presežek, ki se je nabral v predhodnih letih, natančneje od začetka snežne sezone 2005/06 pa do konca 2009/10. Ob nadaljnjih, za nastanek ledenika neugodnih podnebnih razmerah v naslednjih letih, obstaja velika verjetnost, da se bo ledenik razkosal in postopoma izginil.

Ob začetku meritev v sredini petdesetih let 20. stoletja je bilo talilno obdobje še nekoliko krajše od redilnega, v zadnjih desetletjih pa je večinoma obratno. Prav zaradi povsem mejnih temperaturnih razmer (preglednica Povprečna temperatura (oC) talilne sezone na Kredarici po dekadah) in tem ustreznih vrednosti drugih dejavnikov za rast in krčenje ledenika, imamo opravka z zelo krhkim ledeniškim ravnovesjem. Če bo segrevanje ozračja tudi v prihodnje podobno intenzivno, kot je bilo v zadnjih dveh desetletjih, bo ledenik sčasoma dokončno izginil.

Podatki iz bližnje meteorološke postaje na Kredarici kažejo, da ima povprečna temperatura talilne sezone precej veliko medletno spremenljivost, v kateri je prisoten značilen trend rasti, ki se ujema z opaženimi vzorci spreminjanja temperature tudi na drugih postajah v Alpah. Po dokaj ustaljenem povprečju v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja je sledil minimum v sedemdesetih letih. Že na začetku osemdesetih let je začela temperatura v talilni sezoni naraščati, ta trend pa se je nadaljeval še tudi v prvem desetletju novega tisočletja. Najvišjo povprečno temperaturo talilne sezone med letoma 1955 in 2011 so s 5,2 °C zabeležili leta 2003, najnižjo (1,7 °C) pa leta 1972 in 1974. Povprečna temperatura zadnje talilne sezone (maj-oktober 2011) je bila s 4,9 °C druga najtoplejša do sedaj in kar za 1,4 °C višja od istovrstne predhodne v talilni sezoni 2010 ter 0,9 °C višja od povprečja (4,0 °C) za zadnje klimatološko obdobje (1982-2011). Glede na referenčno obdobje 1961–1990 pa je bila kar 1,8 °C nad povprečjem. Pri morebitnem preobratu za rast ledenika bi potrebovali več zaporednih podpovprečnih talilnih sezon. Vendarle pa ne gre prezreti, da je bilo od začetka celoletnih meritev na Kredarici (1955) prvih šest najtoplejših talilnih sezon po letu 2000. V prvi polovici tega 57 letnega opazovalnega niza pa so prav vse talilne sezone iz v tretjem tisočletju. K močnemu nazadovanju debeline oziroma prostornine ledenika v letu 2011 sta pripomogli podpovprečna višina snežne odeje v redilni dobi in nadpovprečno toplo talilno obdobje z izjemno toplima avgustom (tretji najtoplejši od začetka meritev) in septembrom (drugi najtoplejši). Med letoma 1999–2011 je bila povprečna temperatura talilnega obdobja (maj–oktober) na bližnji Kredarici kar osemkrat višja od 4 °C, leta 2003 pa celo od 5 °C.

V kolikor se bodo v naslednjih letih ponovile za krčenje ledeniške površine ugodne razmere, ki smo jim bili priča med letoma 1992–2007 in leta 2011, bo ves prirast iz zadnjih let hitro izničen. V tem primeru se lahko vnovič zgodi, da bo izginil v celoti, kar mu je pretilo že na začetku tega tisočletja. Prav zaradi tega bo Triglavski ledenik tudi v prihodnje izjemno pomemben in eden redkih neposrednih kazalcev podnebnih sprememb pred domačim pragom. Podobna gibanja so značilna za vse alpske ledenike. Največje izgube mase so bile v obdobju 1946-2008 zabeležene na ledenikih Sarennes (Francija), Careser (Italija ),ter Hintereis (Avstrija), medtem ko se je masa pri nekaterih norveških ledenikih povečala. Vzrok razlik v hitrosti sprememb je različna nadmorska višina, lega in velikost ledenikov.


HTML Online Editor Sample

Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Bela knjiga- Prilagajanje podnebnim spremembam: evropskemu okviru za ukrepanje naproti (april 2009) in Zeleni knjigi– Prilagajanje podnebnim spremembam v Evropi – možnosti za ukrepanje EU (junij 2007).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Arhiv GIAM ZRC SAZU, podatki so pridobljeni z geodetskimi meritvami in fotogrametričnim snemanjem (ledenik) in Arhiv Agencije RS za okolje (talilne dobe za Kredarico).
Skrbnik podatkov: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU (za ledenik) in Agencija RS za okolje (za talilne dobe, Kredarica).
Datum zajema podatkov za kazalec: 25.10.2010 (za ledenik), december 2010 (za talilne dobe, Kredarica).
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:

Podatki o ledeniku so predstavljeni za obdobje 1992-2008. Redne letne meritve Triglavskega ledenika in Ledenika pod Skuto izvaja vse od leta 1946 dalje Geografski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU.  Redne letne meritve potekajo proti koncu polletne talilne sezone, ki traja od maja do oktobra. V to obdobje uvrščamo zaporedje mesecev, katerih povprečna mesečna temperatura zraka na bližnji meteorološki postaji Kredarica (2514 m) je nad lediščem. Primerjave 30-letnih (klimatoloških) in dekadnih nizov srednje mesečne temperature zraka za maj od začetka meteoroloških meritev na Kredarici kažejo, da je bil ta mesec do pred poltretjim desetletjem  večinoma še sestavni del redilnega obdobja. Trend naraščanja temperatur pa je povzročil, da ga od zadnjih let 20. stoletja uvrščamo k sestavnim mesecem talilnega obdobja. Obe značilni obdobji Triglavskega ledenika sta na ta način razdeljeni na dve polletji oziroma na mesece od novembra do aprila (redilno) in od maja do oktobra (talilno). Prav ta prehod je skupaj z nekaterimi drugimi dejavniki ključen za prevladujočo negativno bilanco ledenika v zadnjih dveh desetletjih in pol oziroma od druge polovice 80-ih let prejšnjega stoletja.   

Za potrebe spremljanja  Triglavskega ledenika so bile leta 1946 določene merilne točke, od katerih so z merilnim trakom merili razdaljo do ledenika. Na podlagi teh meritev so bile izdelane skice ledenika po posameznih letih in ocena njegove površine. Ob umikanju ledenika so nekatere merilne točke postale preveč oddaljene, zato so bile v poznejših letih določene nove. Umestitev merilnih točk je geodetsko izmerjena, zato je mogoče za vsa leta dokaj natančno izračunati površino ledenika. Poleg izvajanja rednih meritev poteka tudi redno fotografiranje Triglavskega ledenika z Begunjskega vrha. Fotografije so poleg meritev odličen vir za rekonstrukcijo obsega ledenika v preteklih desetletjih. Od leta 1976 dalje poteka tudi redno mesečno fotografiranje Triglavskega ledenika iz dveh stalnih točk na Kredarici.

Redne letne meritve Triglavskega ledenika se praviloma izvajajo sredi septembra, ko gre h koncu talilna doba. V posameznih letih zaradi zgodaj zapadlega snega meritev ni bilo mogoče opraviti.

Leta 1952, 1995 in 1999 je bil ledenik geodetsko izmerjen. Na vsaki dve leti poteka tudi fotogrametrično snemanje ledenika, bodisi terestrično ali pa iz zraka. Ti posnetki omogočajo poleg izračunavanja sprememb površine, tudi oceno prostornine med posameznimi leti. Leta 2005 je bilo fotogrametrično snemanje organizirano iz letala, v obdobju 2007–2011 pa terestrično fotogrametrično snemanje. Leta 1999 in 2000 so bile opravljene georadarske meritve, tako da imamo na posameznih prerezih tudi podatke o debelini ledu.

Za izračun prostornine ledenika potrebujemo podatke o površini ledenika in njegovi skalni podlagi. Podatke o površini po posameznih letih smo pridobili na podlagi fotogrametričnih snemanj v posameznih letih, podatke o skalni podlagi pa na podlagi georadarskih meritev v letu 2000. Ker so podatki o skalni podlagi ledenika zaradi njene kraške razčlenjenosti lahko problematični oziroma premalo natančni, predstavljajo podatki o prostornini ledenika le ocene.

Zbirno pridobivanje podatkov o spreminjanju ledenikov poteka prek World Glacier Monitoring Service (Svetovna služba za opazovanje ledenikov) s sedežem v švicarskem Zürichu. Pri posameznih ledenikih segajo podatkovni nizi vse do leta 1894.

 Podatki o temperaturi talilne dobe na Kredarici so predstavljeni za obdobje 1955-2011. Temperaturo so na Kredarici pričeli meriti 1. avgusta 1954. Meritve od takrat dalje potekajo ves čas na istem merilnem mestu. V času meritev večjih sprememb v okolici ni bilo. Leta 1983 so povečali Triglavski dom, vendar to na meritve temperature ni imelo večjega vpliva. Meritve temperature se izvajajo po standardih Svetovne meteorološke organizacije - v meteorološki hišici, 2 m nad tlemi na podlagi, ki je značilna za širšo okolico. Meritve se izvajajo trikrat dnevno, ob 7., 14. in 21. uri po lokalnem času.

Metodologija obdelave podatkov:

Meritve za spremljanje obsega Triglavskega ledenika se izvajajo vsako leto ob koncu talilne dobe, to je ali ob koncu avgusta ali septembra. Izvajajo se klasične geodetske meritve s teodolitom in/ali fotogrametrično snemanje.

Povprečna temperatura talilne dobe na Kredarici je izračunana na podlagi povprečne dnevne temperature. To izračunamo na podlagi treh terminskih meritev temperature po naslednji formuli: Tpov=(T7+T14+2*T21)/4, pri čemer je T7 temperaturi, izmerjena ob 7. uri, T14, temperatura, izmerjena ob 14. uri in T21, temperatura, izmerjena ob 21. uri. Povprečna temperatura talilne sezone je povprečje dnevnih temperatur, izmerjenih v obdobju od 1. maja do 31. oktobra.

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:

Podatki o spremembah obsega ledenika so del mednarodne izmenjave z World Glacier Monitoring Service v Zürichu. Zaradi uporabe enotne mednarodne metodologije pridobivanja podatkov so le-ti medsebojno primerljivi.

Meritve temperature so primerljive z meritvami temperature, ki jih v svoji bazi zbira Svetovna meteorološka organizacija. Računanje dnevnih povprečij se od države do države razlikuje, ker so termini meritev različni.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

V letih, ko je ledenik ob koncu talilne dobe prekrit s snegom, ni mogoče meriti obsega ledu, ampak snega, zato sta površina in prostornina precenjena. Meritev zaradi vremenskih razmer ni mogoče opraviti vsako leto na isti dan, konec talilne dobe oziroma najmanjši obseg ledenika ni vsako leto ob istem dnevu.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatek ni objavljen v javno dostopnih bazah, ampak le v različnih znanstvenih in strokovnih člankih. Podatki bodo objavljeni tudi v podatkovni bazi World Glacier Monitoring Service v Zürichu.

 Podatek o povprečni temperaturi talilne dobe na Kredarici je hranjen v Arhivu RS za okolje in je prosto dostopen zainteresirani javnosti.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): scenariji/projekcije niso na voljo
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2 (zaradi razlik v računanju povprečnih dnevnih temperatur lahko pride do manjših odstopanj)

Podatki za druge države:

Izvorna baza podatkov oz. vir: Fluctuation of Glaciers Database (FoG), World Glacier Monitoring Service. Podatki so predstavljeni v okviru kazalca Glaciers (CLIM 007), EEA.
Skrbnik podatkov: World Glacier Monitoring Service
Datum zajema podatkov za kazalec: 10.9. 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:

Podatki so predstavljeni za obdobje 1946-2008.World Glacier Monitoring Service vodi bazo podatkov za vse ledenike na svetu. Po metodologiji WGMS se podatki o masni bilanci zbirajo na podlagi meritev s pomočjo merilnih palic oziroma vrtin na ledeniku. V primeru Triglavskega ledenika ne opravljamo tovrstnih meritev.

Metodologija obdelave podatkov:

Prikazani je kumulativna specifična masna bilanca za izbrane evropske ledenike. Masna bilanca ledenika (ang. glacier mass balance) je sprememba v masi kjerkoli in kadarkoli na površju ledenika in navadno pomeni spremembo v masi celotnega ledenika v standardni enoti časa. Če je negativna pomeni, da se masa ledenika manjša in obratno.

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:

Podatki so del mednarodne izmenjave z World Glacier Monitoring Service v Zürichu. Zaradi uporabe enotne mednarodne metodologije pridobivanja podatkov so le-ti medsebojno primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:


TWITTER