KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Rast rabe električne energije se je v letu 2007 umirila. V obdobju 1992-2007 je raba električne energije rasla s povprečno letno stopnjo 3,0 %, v zadnji šestih letih pa s stopnjo 3,9 %. Največ je k rasti prispevala ostala raba, ki porabi 19 % električne energije, sledijo predelovalne dejavnosti, ki so s 56 % največji porabnik električne energije, ter gospodinjstva, ki porabijo 23 % električne energije. Promet porabi 2 % električne energije. Visoka rast rabe je posledica rasti proizvodnje v panogah, ki porabijo veliko električne energije (jeklo, aluminij, papir, itd.), rasti storitvenega sektorja ter rasti števila gospodinjstev in električnih porabnikov v gospodinjstvih.


Raba električne energije zajema električno energijo, ki je dostavljena porabniku za katero koli rabo. Kazalec ne vsebuje lastne rabe električne energije v elektrarnah in izgub v distribuciji električne energije. Upoštevana je raba električne energije v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, prometu, gospodinjstvih in ostali rabi.

Gibanje rabe električne energije po sektorjih podaja grobo sliko o uspešnosti zmanjševanja rabe električne energije. Zmanjšanje rabe oziroma znižanje rasti rabe električne energije je možno doseči z uporabo učinkovitejših naprav ali z zmanjšanjem potreb po električni energiji (ugašanje luči, ugašanje naprav v pripravljenosti, itd.).

Raba električne energije sama po sebi ne obremenjuje okolja. Zato pa ga močno obremenjuje proizvodnja električne energije, pri čemer je stopnja obremenjevanja odvisna od načina proizvodnje oziroma uporabljenega goriva pri proizvodnji električne energije. Z gorivom je povezana tudi učinkovitost proizvodnje, na katero seveda vpliva tudi starost naprave. Npr. nove termoelektrarne s plinskimi turbinami, ki delujejo v kombiniranem ciklu, dosežejo izkoristek 60 %, nove premogove termoelektrarne pa med 40 in 50 %. Dodatno učinkovitost proizvodnje električne energije znižuje lastna raba električne energije v proizvodnji ter izgube v distribuciji. Kotli za pripravo sanitarne tople vode oziroma vode za ogrevanje imajo izkoristke, višje od 90 %. Zato ima zamenjava ostalih vrst končne energije za električno energijo izrazito negativen vpliv na okolje.

Gibanje rabe električne energije vpliva na proizvodnjo električne energije. Povezava ni enoznačna na nivoju države, saj je z odprtjem trga z električno energijo v idealnem primeru potrebe po električni energiji možno zadovoljiti iz katerekoli elektrarne po Evropi. Kljub temu seveda velja, zlasti zaradi omejitev pri prenosu električne energije, da večja potreba po električni energiji v Sloveniji vpliva na večjo proizvodnjo v Sloveniji. Zato je podatek o gibanju rabe električne energije dober pokazatelj za obremenjevanje okolja s strani proizvodnje električne energije.


Grafi

Slika EN12-1: Raba električne energije po sektorjih
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, 2008; Evropski statistični urad, 2008.

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
Predelovalne dejavnosti in gradb. GWh 4660 4553 4956 4943 4921 4853 5055 5099 5490 5648
Promet GWh 147 146 147 170 258 264 268 271 265 256
Gospodinjstva GWh 2404 2490 2585 2553 2594 2637 2658 2692 2601 2675
Ostala poraba GWh 1516 1561 1597 1718 1641 2028 2059 2151 2166 2348
SKUPAJ GWh 8727 8750 9285 9384 9414 9782 10040 10213 10522 10927
2002 2003 2004 2005 2006 2007
Predelovalne dejavnosti in gradb. GWh 5790 6543 6710 7172 7440 7468
Promet GWh 172 179 189 197 198 195
Gospodinjstva GWh 2704 3008 3012 2951 3055 3021
Ostala poraba GWh 3023 2335 2637 2423 2472 2512
SKUPAJ GWh 11689 12065 12548 12743 13165 13196
Slika EN12-2: Deleži v rabi električne energije po sektorjih
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, 2008; Evropski statistični urad, 2008.

Prikaži podatke
1992 2000 2007
Predelovalne dejavnosti in gradb. GWh 4660 5490 7468
Promet GWh 147 265 195
Gospodinjstva GWh 2404 2601 3021
Ostala poraba GWh 1516 2166 2512
Predelovalne dejavnosti in gradb. % 53.4 52.2 56.6
Promet % 1.7 2.5 1.5
Gospodinjstva % 27.5 24.7 22.9
Ostala poraba % 17.4 20.6 19
Slika EN12-3: Gibanje rabe električne energije v obdobju 1992-2007 po sektorjih glede na leto 1992
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, 2008; Evropski statistični urad, 2008.

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
Predelovalne dejavnosti in gradb. GWh 100 97.7 106.4 106.1 105.6 104.1 108.5 109.4 117.8 121.2
Promet GWh 100 99.3 100 115.6 175.5 179.6 182.3 184.4 180.3 174.1
Gospodinjstva GWh 100 103.6 107.5 106.2 107.9 109.7 110.6 112 108.2 111.3
Ostala poraba GWh 100 103 105.3 113.3 108.2 133.8 135.8 141.9 142.9 154.9
SKUPAJ GWh 100 100.3 106.4 107.5 107.9 112.1 115 117 120.6 125.2
2002 2003 2004 2005 2006 2007
Predelovalne dejavnosti in gradb. GWh 124.2 140.4 144 153.9 159.7 160.3
Promet GWh 117 121.8 128.6 134 134.7 132.7
Gospodinjstva GWh 112.5 125.1 125.3 122.8 127.1 125.7
Ostala poraba GWh 199.4 154 173.9 159.8 163.1 165.7
SKUPAJ GWh 133.9 138.2 143.8 146 150.9 151.2
Slika EN12-4: Povprečna letna rast skupne rabe električne energije in po sektorjih
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, 2008; Evropski statistični urad, 2008.

Prikaži podatke
Predelovalne dejavnosti in gradb. Promet Gospodinjstva Ostala poraba SKUPAJ
1992-2007 % 3.2 1.9 1.5 3.4 2.8
2000-2007 % 4.5 -4.3 2.2 2.1 3.3
2005-2006 % 3.7 0.5 3.5 2 3.3
2006-2007 % 0.4 -1.5 -1.1 1.6 0.2
Slika EN12-5: Povprečna letna rast rabe električne energije za EU-27
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, 2008; Evropski statistični urad, 2008.

Prikaži podatke
Švedska Velika Britanija Danska Poljska Belgija Slovaška Nizozemska Nemčija Bolgarija Francija
2000-2006 % 0.3 0.7 0.8 1 1.1 1.2 1.3 1.5 1.8 1.9
2005-2006 % -1.2 -0.6 1.8 4.2 3 3.2 1.4 2 4.6 1
EU-15 EU-25 EU-27 Madžarska Avstrija EU-10 Italija Luksemburg Finska Češka republika
2000-2006 % 1.9 1.9 1.9 2 2 2 2.1 2.2 2.2 2.4
2005-2006 % 1.8 1.9 2 2.8 3 3.9 2.6 6 6 3.1
Malta Romunija Grčija Portugalska Slovenija Irska Estonija Španija Litva Latvija
2000-2006 % 2.8 3.2 3.3 3.7 3.8 4.1 4.5 4.8 5.3 5.4
2005-2006 % 7.7 5.4 3.2 3.1 3.3 6.3 7.5 3.2 5.9 7
Ciper
2000-2006 % 5.7
2005-2006 % 5.3
Slika EN12-6: Raba električne energije na prebivalca za EU-27 leta 2006
Viri:

Evropski statistični urad, 2008.

Prikaži podatke
Romunija Litva Latvija Poljska Madžarska EU-10 Bolgarija Slovaška Portugalska Malta
raba MWh/preb 1.9 2.5 2.7 2.7 3.3 3.3 3.5 4.4 4.5 4.6
Grčija Estonija Italija Ciper Češka republika EU-27 Velika Britanija Španija EU-25 Irska
raba MWh/preb 4.7 4.8 5.2 5.4 5.6 5.6 5.7 5.7 5.8 6.1
Danska EU-15 Nemčija Nizozemska Slovenija Francija Avstrija Belgija Luksemburg Švedska
raba MWh/preb 6.3 6.3 6.4 6.5 6.6 6.8 7 7.8 13.8 14.4
Finska
raba MWh/preb 16.3

Cilji

Slovenija nima cilja za rabo električne energije, lahko pa cilj definiramo v širšem kontekstu v okviru 9 % prihranka končne energije do leta 2016 po Direktivi 2006/32/ES o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah. Resolucija o Nacionalnem energetskem programu predpostavlja v obdobju 2000-2010 1,9 % povprečno letno rast rabe električne energije.


Raba električne energije je leta 2007 znašala 13.196 GWh. Največji del odpade na predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, in sicer 57 %. Sledijo gospodinjstva s 23 % ter ostala raba z 19 %. V prometu se za pogon vlakov in vlečnic oz. žičnic porabi 1 % skupne rabe električne energije. V rabi končne energije je električna energija leta 2007 predstavljala 23 %, glede na leto 2000 pa se je njen delež povečal za 3 odstotne točke.

V obdobju 1992-2007 se je skupna raba električne energije hitro povečevala s povprečno letno stopnjo 2,8 %, pri čemer so bile največje letne rasti zabeležene v obdobju 1997-2004, ko je povprečna letna rast znašala 3,6 %. Raba električne energije leta 2007 je bila glede na leto 1992 višja za 51 %, glede na leto 2000 pa za 25 %. V letu 2007 je bila z 0,2 % zabeležena najnižja letna rast skupne rabe električne energije v celotnem opazovanem obdobju.

Po sektorjih je raba v obdobju 1992-2007 največ porasla v ostali rabi (60 %), sledijo predelovalne dejavnosti in gradbeništvo (54 %), promet (34 %) ter gospodinjstva (23 %). K rasti rabe električne energije v zadnjih sedmih letih je največ prispevala rast v predelovalnih dejavnostih (74 % povečanja), sledita gospodinjstva (16 % povečanja) in ostala raba (13 % povečanja). Raba električne energije v prometu se je v tem obdobju zmanjšala.

Raba električne energije v ostali rabi je po eni strani porasla zaradi metodoloških sprememb v zajemu statističnih podatkov, saj je ta postavka izračunana kot razlika med celotno porabljeno električno energijo v Sloveniji (brez lastne rabe elektrarn in izgub v omrežju) in porabljeno električno energijo v sektorjih predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, gospodinjstva in promet, ter spremembo tarifne skupine (Merše, 2005), po drugi strani pa tudi zaradi rasti tega sektorja (leta 2007 je bila dodana vrednost realno za 85 % višja kot leta 1992, v zadnjih sedmih letih pa se je dodana vrednost realno povečala za 32 %).

Dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih je v obdobju 1992-2007 rasla s povprečno letno stopnjo 4,5 %, v zadnjih sedmih letih pa s 5,5 %. Raba električne energije je v celotnem opazovanem obdobju rasla s stopnjo 3,2 %, v zadnjih sedmih letih pa s 4,5 % letno. Višja rast v zadnjih sedmih letih je posledica visokih rasti v letih 2003 (nova elektroliza v Talumu) in 2005 (porast proizvodnje jekla in vzpon gradbeništva). V letu 2006 je rast znašala 3,7 %, v letu 2007 pa 0,4 %, kar je najmanjša rast po letu 1998. V letu 2007 se je raba električne energije zmanjšala v panogi proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov (v največji meri zaradi zapiranja elektrolize B) ter v gradbeništvu. Pomembno se je raba električne energije zmanjšala tudi v panogi proizvodnja hrane in pijač. Po drugi strani se je raba električne energije povečala pri proizvodnji strojev in naprav in ter vozil in plovil (Revoz), v kemični industriji ter v proizvodnji nekovinskih mineralnih snovi (cement, apno, itd.) Od leta 2005 dalje se je letna rast rabe električne energije v predelovalnih dejavnostih zmanjševala. Največji delež v rabi električne energije med predelovalnimi dejavnostmi ima proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov, ki vključuje proizvodnjo aluminija ter jekla, kjer je bilo porabljenih več kot 40 % električne energije v industriji. Ta panoga je v dodani vrednosti leta 2007 predstavljala 18 %, v obdobju 2000-2007 pa se je dodana vrednost realno povečevala z letno stopnjo 7,7 %. Leta 2007 sta imeli v rabi električne energije v predelovalnih dejavnostih delež, večji od 10 %, še panogi proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov in umetnih vlaknin (DG) ter proizvodnja vlaknin, papirja in kartona ter izdelkov iz papirja in kartona, založništvo in tiskarstvo (DE). Deleža teh dveh panog v dodani vrednosti sta leta 2007 znašala 13 in 7 %. Visoke cene električne energije v letu 2007 v industriji so najverjetneje glavni vzrok za minimalno rast njene rabe pomembno pa vpliva tudi zapiranje starih enot. Z visokimi cenami se zmanjšuje tudi nevarnost za prehod zavezancev za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov z goriv na električno energijo.

Raba električne energije v gospodinjstvih se je leta 2007 znižala za 1,1 %. Po letu 2003 se je raba precej spreminjala. Zmanjšanje leta 2005, porast leta 2006 in zopet zmanjšanje leta 2007. Poleg tega se je v letu 2003 raba občutno povečala, kar je verjetno povezano z zbiranjem podatkov, saj se je v istem letu raba v ostali rabi občutno zmanjšala (enako velja tudi za predelovalne dejavnosti in gradbeništvo). Na rast rabe električne energije v gospodinjstvih vpliva rast življenjskega standarda, posledica česar je rast opremljenosti gospodinjstev z velikimi in malimi gospodinjskimi aparati, velikimi LCD ter plazma televizorji, klimatskimi napravami, itd., rast števila gospodinjstev, rast informatizacije gospodinjstev (rast priklopov na širokopasovni dostop do spleta, rast opremljenosti gospodinjstev z računalniki in njihove uporabe) ter rasti uporabe drugih elektronskih naprav (mobilni telefoni, brezžični telefoni, avdio-video tehnika, itd.). V prihodnje bo na rabo električne energije pomembno vplivala tudi uvedba digitalne televizije, ker bo za spremljanje le-te na starem (analognem) aparatu potrebna dodatna naprava. Po drugi strani na znižanje rabe električne energije vpliva občutno izboljšanje učinkovitosti rabe električne energije velikih gospodinjskih aparatov, označevanje rabe energije aparatov, ki vpliva na izboljševanje strukture aparatov (saj cena aparata pri odločanju o nakupu ni več edini kriterij) ter obveščevalne in ozaveščevalne akcije. Struktura rabe električne energije v gospodinjstvih je na podlagi raziskave IJS za leto 2005 naslednja: 25 % za segrevanje sanitarne vode, 21 % za hlajenje (zamrzovalniki in hladilniki) 14 % za pranje, pomivanje in sušenje, 10 % za razsvetljavo, 9 % za kuhanje in 6 % za ogrevanje ter 15 % za ostalo rabo (kjer s 6 % prevladujejo televizijski sprejemniki).

Raba električne energije se je v obdobju 2000-2006 povečala v vseh državah članic EU-27, v letu 2006 pa v skoraj vseh, razen v Veliki Britaniji in na Švedskem. Slovenija se po rasti v obdobju 2000-2006 uvršča v zgornjo polovico držav ob bok številnim novim članicam ter Irski in Portugalski, po rasti v letu 2006 pa v sredino. Rast v Sloveniji je v zadnjih šestih letih občutno višja od povprečja EU-25, EU-15 ter tudi EU-10 (zlasti zaradi nizke rasti na Poljskem), medtem ko je rast v letu 2006 primerljiva z rastjo v EU-10, a še vedno občutno višja od povprečja EU-15. Povprečna letna rast rabe električne energije ima v zadnjih šestih letih razpon od 0,3 % (Švedska) do 5,7 % (Ciper), povprečje za EU-15 pa znaša 1,9 %. V letu 2006 je razpon rasti od -1,2 % (Švedska) do 7,7 % (Malta), povprečje EU-15 pa je 1,8 %.

Raba električne energije na prebivalca se med državami močno razlikuje, saj nanjo vpliva veliko faktorjev – struktura predelovanih dejavnosti, struktura rabe električne energije v gospodinjstvih (za ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode, itd.), življenjski standard, itd. Slovenija se uvršča v zgornjo polovico držav, razlog za to pa je vsekakor v nizkem deležu rabe električne energije v široki rabi (tretji najnižji delež v EU-27), saj je raba električne energije v industriji veliko bolj intenzivna.

Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 prepoznava visoko rast rabe električne energije kot enega izmed možnih problemov pri doseganju Kjotskega cilja in zato vsebuje številne ukrepe s katerimi bi rast znižali. Poleg tega visoka rast rabe električne energije Slovenijo oddaljuje od doseganja 33,6 % deleža obnovljivih virov v proizvodnji električne energije do 2010 po direktivi 2001/77/ES in pogodbi o pristopu Slovenije k EU ter ReNEP. Inštrumenti s katerimi bo dosežena učinkovitejša raba električne energije so:
• Predelovalne dejavnosti: Prostovoljni programi za varčno razsvetljavo (Green Light) in elektromotorne pogone (MotorChallenge); Energetski pregledi podjetij; Uvajanje energetskega managementa; Prilagoditev industrije najboljšim razpoložljivim tehnikam (IPPC), Trošarina na električno energijo; itd.
• Široka raba: Spodbude za nakup varčnih gospodinjskih aparatov in sijalk; Ozaveščanje uporabnikov o porabi aparatov v stanju pripravljenosti; Spodbude za nakup varčne pisarniške opreme; Energijsko označevanje gospodinjskih aparatov; itd.
• Javni in storitveni sektor: zeleno javno naročanje, trošarina na električno energijo, itd.

Še bolj pomembno je znižanje rasti rabe električne energije za doseganje cilja direktive o učinkovitosti rabe končne energije in energetskih storitvah, ki je v devetih letih doseči vsaj 9 % prihranek energije. Pri doseganju tega cilja ima električna energija veliko težo, saj je prihranek pomnožen s faktorjem 2,5 . V Nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016, ki so ga bile države članice dolžne pripraviti skladno z direktivo, so določeni ukrepi s katerimi bo dosežen ciljni prihranek. Za povečanje učinkovite rabe električne energije so v slovenskem načrtu navedeni naslednji ukrepi:
• Gospodinjstva: Finančne spodbude za učinkovito rabo električne energije, ki zajema spodbujanje nakupa energijsko varčnih gospodinjskih aparatov (hladilniki, zamrzovalniki, pralni in pomivalni stroji), sofinanciranje in promocijo nakupa varčnih sijalk ter uvajanje inteligentnih merilnikov, hitrih meritev in svetovanja v gospodinjstvih, in energetsko označevanje gospodinjskih aparatov in drugih naprav.
• Terciarni sektor: Sofinanciranje ali nakup 1.000.000 varčnih svetil, vgradnja regulacije osvetljevanja za 700 sistemov javne razsvetljave in 38.000 varčnih sijalk, sanacija 1000 klimatskih sistemov in 2000 prezračevalnih sistemov ter izvedba 1500 pregledov in svetovanj.
• Industrija: Finančne spodbude za ukrepe za učinkovito rabo električne energije, ki zajema naložbe v energetsko učinkovite elektromotorje, črpalke in ventilatorje, frekvenčno regulacijo vrtljajev motorjev, energetsko učinkovite sisteme za pripravo komprimiranega zraka ter varčno razsvetljavo.
• Večsektorski inštrumenti: Programi upravljanja rabe energije pri končnih uporabnikih (DSM), ki jih bodo izvajala podjetja za oskrbo z energijo, zahteve za minimalno energetsko učinkovitost izdelkov, ki trenutno zajemajo hladilnike, zamrzovalnike, predstikalne naprave, v prihodnje pa se bo nabor občutno razširil.

Z izvedbo zgornjih ukrepov so predvideni skupni prihranki električne energije v celotnem obdobju akcijskega načrta v višini 516 GWh. Potrebna sredstva znašajo 75 milijonov evrov.


Metodologija

Podatki za Slovenijo:

Izvorna baza podatkov: Za kazalec so bili uporabljeni podatki o rabi električne energije po sektorjih predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, promet, gospodinjstva in ostala raba. EUROSTAT te sektorje označuje kot 101800 (Industrija), 101900 (Promet) in 102000 (Široka raba). Za obdobje 1996-2005 so bili uporabljeni podatki SURS-a, ki so bili pridobljeni preko spletne aplikacije SI-STAT > Okolje in naravni viri > Energetika > Električna energija > Bilanca proizvodnje in porabe električne energije (GWh), Slovenija, letno. Za obdobje 1992-1995 so bili uporabljeni podatki, ki so bili posredovani EUROSTAT-u v vprašalniku. Število prebivalcev je bilo pridobljeno na spletni strani EUROSTAT-a.

Skrbnik podatkov je Statistični urad republike Slovenije - Ivo Eržen in EUROSTAT.

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki o rabi električne energije so pripravljeni (zbrani) na letni osnovi in objavljeni na spletnih straneh SURS-a ter v tiskanih publikacijah. Poleg tega so podatki poslani Evropskemu statističnemu uradu (EUROSTAT). Pri pripravi podatkov je uporabljena metodologija EUROSTAT/IEA. Uporabljena sta bila dva različna vira informacij – pred letom 1996 je bil vir informacij izpolnjen vprašalnik za EUROSTAT, od leta 1996 pa uradna statistika SURS-a.

Metodologija obdelave podatkov:
- Povprečne letne rasti rabe električne energije so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100
- Raba električne energije na prebivalca je bila izračunana kot kvocient rabe električne energije in števila prebivalcev za posamezne države. Za število prebivalcev je bila uporabljena aritmetična sredina števila prebivalcev na dan 1.1. za leti 2006 in 2007.
- Delež posameznih sektorjev je izračunan kot kvocient rabe električne energije v posameznem sektorju in skupne rabe električne energije.

Informacije o kakovosti:
o Prednosti: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, ki so izračunani na podlagi mednarodno potrjenih metodologij.
o Ocena: Primernost: 1; Točnost: 2; Časovna primerljivost: 2; Prostorska primerljivost: 1

Reference:
- EEA, 2008: EN18 Electricity Consumption
- MOP, 2006: Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012
- Direktiva 2006/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2006 o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/76/EGS
- MG, 2008: Letni energetski pregled za leto 2006, Končno poročilo.
- Merše, 2005: Načrtovanje vključevanja ukrepov usmerjanja porabe električne energije v Sloveniji, kot element za prognozo porabe električne energije (Metodologija Integrated Resource Planning – IRP), Končno poročilo
- MOP, 2008: Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016, Ljubljana.